1941 so nemški vojaki brez vojne napovedi napadli Beograd in ga silovito bombardirali. S tem se je začela okupacija Jugoslavije.
Upor Jugoslavije 27. marca je Hitlerja osebno užalil in mu prekrižal načrte za napad na SZ. Zato se je še istega dne odločil, da bo Jugoslavijo popolnoma uničil. Pri tem pa je v svoj načrt za napad vključil tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa jim je obljubil dele jugoslovanskega ozemlja.
Napad se je zgodil v nedeljo, 6. aprila 1941, okoli pete ure zjutraj brez vojne napovedi. Tega dne je nemško letalstvo napadlo jugoslovanska vojaška letališča ter se nato preusmerilo na Beograd. V več zaporednih letalskih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi.
Z uspešno podporo letalstva in s pomočjo pete kolone je nemška armada hitro napredovala in do 10. aprila je bila zavzeta že skoraj vsa Makedonija. Na severu države, v Sloveniji in na Hrvaškem, je napredovanje nemške vojske potekalo počasi, saj ta še ni razvila polne bojne moči, tako da so med 6. in 10. aprilom tam potekali le krajevni spopadi.
Zaradi porušenih mostov in večjega odpora, kot je bil pričakovan, je prehod nemških enot skozi Slovenijo potekal počasi. 10. aprila je nemška vojska na severu Jugoslavije sprožila dokončno ofenzivo. Jugoslovanska 4. armada, ki bi morala zapirati pot proti Zagrebu, se je zaradi ustaške propagande sesula kot hišica iz kart, zato so Nemci še isti dan vkorakali v Zagreb. Tega dne je bil v Zagrebu razglašen NDH (Neodvisna država Hrvaška).
Štiri dni po napadu je bilo stanje v jugoslovanski vojski katastrofalno. 7. armada v Sloveniji in čete primorskega armadnega območja so pod pritiskom nemške vojske razpadle. 11. aprila sta Jugoslavijo napadli še Italija in Madžarska, napadli so tudi iz Romunije. Naslednji dan so Nemci brez odpora zavzeli Beograd.
Jugoslovansko vlado je zajela panika in je skupaj s kraljem prek Grčije zapustila državo in zbežala najprej v Jeruzalem, od tam pa odpotovala v London, kjer je ostala do konca vojne. 17. aprila je preostanek jugoslovanske vlade v Beogradu podpisal brezpogojno kapitulacijo. ...
1941 so nemški vojaki brez vojne napovedi napadli Beograd in ga silovito bombardirali. S tem se je začela okupacija Jugoslavije.
Upor Jugoslavije 27. marca je Hitlerja osebno užalil in mu prekrižal načrte za napad na SZ. Zato se je še istega dne odločil, da bo Jugoslavijo popolnoma uničil. Pri tem pa je v svoj načrt za napad vključil tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa jim je obljubil dele jugoslovanskega ozemlja.
Napad se je zgodil v nedeljo, 6. aprila 1941, okoli pete ure zjutraj brez vojne napovedi. Tega dne je nemško letalstvo napadlo jugoslovanska vojaška letališča ter se nato preusmerilo na Beograd. V več zaporednih letalskih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi.
Z uspešno podporo letalstva in s pomočjo pete kolone je nemška armada hitro napredovala in do 10. aprila je bila zavzeta že skoraj vsa Makedonija. Na severu države, v Sloveniji in na Hrvaškem, je napredovanje nemške vojske potekalo počasi, saj ta še ni razvila polne bojne moči, tako da so med 6. in 10. aprilom tam potekali le krajevni spopadi.
Zaradi porušenih mostov in večjega odpora, kot je bil pričakovan, je prehod nemških enot skozi Slovenijo potekal počasi. 10. aprila je nemška vojska na severu Jugoslavije sprožila dokončno ofenzivo. Jugoslovanska 4. armada, ki bi morala zapirati pot proti Zagrebu, se je zaradi ustaške propagande sesula kot hišica iz kart, zato so Nemci še isti dan vkorakali v Zagreb. Tega dne je bil v Zagrebu razglašen NDH (Neodvisna država Hrvaška).
Štiri dni po napadu je bilo stanje v jugoslovanski vojski katastrofalno. 7. armada v Sloveniji in čete primorskega armadnega območja so pod pritiskom nemške vojske razpadle. 11. aprila sta Jugoslavijo napadli še Italija in Madžarska, napadli so tudi iz Romunije. Naslednji dan so Nemci brez odpora zavzeli Beograd.
Jugoslovansko vlado je zajela panika in je skupaj s kraljem prek Grčije zapustila državo in zbežala najprej v Jeruzalem, od tam pa odpotovala v London, kjer je ostala do konca vojne. 17. aprila je preostanek jugoslovanske vlade v Beogradu podpisal brezpogojno kapitulacijo. ...
