1868 je v Parizu umrl francoski fizik in astronom Jean-Bernard-Léon Foucault. Rodil se je 18. septembra 1819 v Parizu, bil je samouk, ki je izboljšal dagerotipijo – fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Leta 1850 je kot drugi znanstvenik izmeril hitrost svetlobe v laboratoriju s pomočjo vrtečega se zrcala po postopku, ki ga je razvil Wheatstone v 30. letih 19. stoletja.
Prvi je izmeril tudi hitrost svetlobe v vodi. Odkril je, da je hitrost svetlobe v zraku večja od hitrosti svetlobe v vodi in da se hitrost svetlobe spreminja obratno od lomnega količnika snovi. S pomočjo nihala je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Panteonu v Parizu. Za poskus je uporabil osemindvajset kilogramov težko železno kroglo, ki jo je obesil na 67 metrov dolgo žico. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 sekunde.
Leta 1852 je izumil giroskop (vrtavko, ki je vrtljiva okoli treh med seboj pravokotnih osi), ki je bil sestavljen iz valja, ta pa je bil togo vezan na os. Slednja je ležala v kardanskem sklopu tako, da je prišlo do čim manjšega trenja. Leta 1855 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Leta 1862 je spet z vrtečim se zrcalom natančno izmeril svetlobno hitrost in določil natančnejšo vrednost za Sončevo paralakso. Foucault je izumil tudi polarizacijsko prizmo in polarizator. Odkril je vrtinčaste tokove, ki se inducirajo v železnih jedrih generatorjev in transformatorjev in se imenujejo po njem.
Našel je postopek za izdelavo ogledal za zrcalne daljnoglede, postopek za merjenje njihove ukrivljenosti in uvedel sodobni postopek za posrebritev takšnih zrcal. Bil je eden od začetnikov astronomske fotografije. Izboljšal je tudi napravi, kot sta obločna svetilka in indukcijska tuljava. ...
1868 je v Parizu umrl francoski fizik in astronom Jean-Bernard-Léon Foucault. Rodil se je 18. septembra 1819 v Parizu, bil je samouk, ki je izboljšal dagerotipijo – fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Leta 1850 je kot drugi znanstvenik izmeril hitrost svetlobe v laboratoriju s pomočjo vrtečega se zrcala po postopku, ki ga je razvil Wheatstone v 30. letih 19. stoletja.
Prvi je izmeril tudi hitrost svetlobe v vodi. Odkril je, da je hitrost svetlobe v zraku večja od hitrosti svetlobe v vodi in da se hitrost svetlobe spreminja obratno od lomnega količnika snovi. S pomočjo nihala je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Panteonu v Parizu. Za poskus je uporabil osemindvajset kilogramov težko železno kroglo, ki jo je obesil na 67 metrov dolgo žico. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 sekunde.
Leta 1852 je izumil giroskop (vrtavko, ki je vrtljiva okoli treh med seboj pravokotnih osi), ki je bil sestavljen iz valja, ta pa je bil togo vezan na os. Slednja je ležala v kardanskem sklopu tako, da je prišlo do čim manjšega trenja. Leta 1855 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Leta 1862 je spet z vrtečim se zrcalom natančno izmeril svetlobno hitrost in določil natančnejšo vrednost za Sončevo paralakso. Foucault je izumil tudi polarizacijsko prizmo in polarizator. Odkril je vrtinčaste tokove, ki se inducirajo v železnih jedrih generatorjev in transformatorjev in se imenujejo po njem.
Našel je postopek za izdelavo ogledal za zrcalne daljnoglede, postopek za merjenje njihove ukrivljenosti in uvedel sodobni postopek za posrebritev takšnih zrcal. Bil je eden od začetnikov astronomske fotografije. Izboljšal je tudi napravi, kot sta obločna svetilka in indukcijska tul. ...
