1872 se je rodil slovenski arhitekt svetovnega slovesa Jože Plečnik, ki je preobrazil podobo Ljubljane.
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nato pa umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je arhitekturni oddelek vodil Otto Wagner in po koncu študija tudi delal v njegovem ateljeju.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega pa je sprejel tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.
V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva generalna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju.
Med njegova pomembnejša ljubljanska dela spadajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, Žale, Tromostovje, Križanke ...
Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.
Njegovo delo so v 60. in 70. letih v večji meri zanemarjali, v 80. in 90. pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve. Po njem so poimenovali največja slovenska priznanja na področju arhitekture, od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje. ...
1872 se je rodil slovenski arhitekt svetovnega slovesa Jože Plečnik, ki je preobrazil podobo Ljubljane.
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nato pa umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je arhitekturni oddelek vodil Otto Wagner in po koncu študija tudi delal v njegovem ateljeju.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega pa je sprejel tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.
V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva generalna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju.
Med njegova pomembnejša ljubljanska dela spadajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, Žale, Tromostovje, Križanke ...
Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.
Njegovo delo so v 60. in 70. letih v večji meri zanemarjali, v 80. in 90. pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve. Po njem so poimenovali največja slovenska priznanja na področju arhitekture, od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje. ...
