1837 se je v Münchnu rodila avstrijska cesarica Elizabeth Amalie Eugenie - Sissi, žena habsburškega monarha Franca Jožefa I.
Avstro-ogrska cesarica, znana kot Sissi, se je v zgodovino zapisala kot ena izmed mnogo habsburških žena, v spominu pa je ostala predvsem zaradi svoje hladne lepote in mitov, ki se še danes spletajo okoli njene življenjske zgodbe. Nedvomno pa je k njeni nesmrtnosti prispevala tudi tragična smrt; italijanski anarhist Luigi Lucheni jo je 10. septembra 1898 nič hudega slutečo, medtem ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel do smrti.
Usodna ljubezen
Čeprav Sissi ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo. Ljubiteljica potovanj in narave je po smrti postala priljubljena in opevana, mogoče tudi zato, ker je bila umorjena povsem naključno. Pred smrtjo pa je Sissi veljala za hladno in dokaj neprijazno, kar je precej povezano tudi s tem, da nikdar ni bila zares pripravljena na vlogo prve ženske Avstro-Ogrske.
Cesar Franc Jožef naj bi se na željo svoje matere Zofije poročil s sestrično Heleno Bavarsko - Sissijino sestro, ki je bila že od vsega začetka vzgajana za dvorno življenje. Vendar se je v Bad Ischlu, kjer je bilo organizirano snidenje, zgodil usoden preobrat. Franca Jožefa je namreč namesto Helene očarala njena mlajša sestra Elizabeta, ki je bila ljubka, nežna in predvsem nenavajena na tako družbo. Ko so petnajstletno Elizabeto vprašali, ali hoče Franca Jožefa za moža, je odgovorila : "Da, cesarja imam rada. Če le ne bi bil cesar!"
Mogočna tašča
Poročila sta se že čez osem mesecev, 24. aprila 1854, a se je veliko slavje končalo brez poročnega potovanja, edine možnosti, da bi se mladoporočenca pobliže spoznala. Namesto tega je Sissi ostala na dvoru sama s taščo, s katero sta se precej prepirali. Povod za prepire je bila tudi skrb za štiri otroke, ki jih je rodila Sissi: prevzela jih je namreč mati Zofija, čeprav je Elizabeta temu močno nasprotovala.
Dodatno so se razmerja na dvoru, sploh med zakoncema, zaostrila, ko je pri dveh letih umrla najstarejša hči Zofija, kar je v Sissi vzbudilo njen nemiren duh in željo po potovanjih. Kot dekle, ki je odraščalo na podeželju, ni bila preveč navezana na mestno okolje, zato je nenehno bežala z Dunaja. Cesar ji je kot razumevajoč mož pod materinim okriljem omogočil razkošna potovanja s tedaj razcvetelo železnico. Sissi je imela lasten vagon, spremstvo šestdesetih ljudi in dodaten tovorni vlak za prtljago.
Prva anoreksičarka?
Tudi ko je bila na Dunaju, se je pogosto zapirala v svoje sobane, za več ur izginila na dolge sprehode s svojimi psi ali pa se je odpravila jahat. Predvsem pa je še danes znana po svoji obsedenosti s telesom. Za današnje čase kaj takšnega sicer ni nič nenavadnega, v 19. stoletju pa so bili lepotni ideali še malce bolj okroglo nastrojeni. Sissi je kljub temu obsedeno pazila na vsak svoj grižljaj, imela natančno izdelan jedilnik in posebno telovadno sobo - nekakšno predhodnico današnjih fitnesov, ki si jo je mogoče ogledati v Hofburgu. ...
1837 se je v Münchnu rodila avstrijska cesarica Elizabeth Amalie Eugenie - Sissi, žena habsburškega monarha Franca Jožefa I.
Avstro-ogrska cesarica, znana kot Sissi, se je v zgodovino zapisala kot ena izmed mnogo habsburških žena, v spominu pa je ostala predvsem zaradi svoje hladne lepote in mitov, ki se še danes spletajo okoli njene življenjske zgodbe. Nedvomno pa je k njeni nesmrtnosti prispa tudi tragična smrt; italijanski anarhist Luigi Lucheni jo je 10. septembra 1898 nič hudega slutečo, medtem ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel do smrti.
Usodna ljubezen
Čeprav Sissi ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo. Ljubiteljica potovanj in narave je po smrti postala priljubljena in opevana, mogoče tudi zato, ker je bila umorjena povsem naključno. Pred smrtjo pa je Sissi veljala za hladno in dokaj neprijazno, kar je precej povezano tudi s tem, da nikdar ni bila zares pripravljena na vlogo prve ženske Avstro-Ogrske.
Cesar Franc Jožef naj bi se na željo svoje matere Zofije poročil s sestrično Heleno Bavarsko - Sissijino sestro, ki je bila že od vsega začetka vzgajana za dvorno življenje. Vendar se je v Bad Ischlu, kjer je bilo organizirano snidenje, zgodil usoden preobrat. Franca Jožefa je namreč namesto Helene očarala njena mlajša sestra Elizabeta, ki je bila ljubka, nežna in predvsem nenavajena na tako družbo. Ko so petnajstletno Elizabeto vprašali, ali hoče Franca Jožefa za moža, je odgovorila : "Da, cesarja imam rada. Če le ne bi bil cesar!"
Mogočna tašča
Poročila sta se že čez osem mesecev, 24. aprila 1854, a se je veliko slavje končalo brez poročnega potovanja, edine možnosti, da bi se mladoporočenca pobliže spoznala. Namesto tega je Sissi ostala na dvoru sama s taščo, s katero sta se precej prepirali. Povod za prepire je bila tudi skrb za štiri otroke, ki jih je rodila Sissi: prevzela jih je namreč mati Zofija, čeprav je Elizabeta temu močno nasprotovala.
Dodatno so se razmerja na dvoru, sploh med zakoncema, zaostrila, ko je pri dveh letih umrla najstarejša hči Zofija, kar je v Sissi vzbudilo njen nemiren duh in željo po potovanjih. Kot dekle, ki je odraščalo na podeželju, ni bila preveč navezana na mestno okolje, zato je nenehno bežala z Dunaja. Cesar ji je kot razumevajoč mož pod materinim okriljem omogočil razkošna potovanja s tedaj razcvetelo železnico. Sissi je imela lasten vagon, spremstvo šestdesetih ljudi in dodaten tovorni vlak za prtljago.
Prva anoreksičarka?
Tudi ko je bila na Dunaju, se je pogosto zapirala v svoje sobane, za več ur izginila na dolge sprehode s svojimi psi ali pa se je odpravila jahat. Predvsem pa je še danes znana po svoji obsedenosti s telesom. Za današnje čase kaj takšnega sicer ni nič nenavadnega, v 19. stoletju pa so bili lepotni ideali še malce bolj okroglo nastrojeni. Sissi je kljub temu obsedeno pazila na vsak svoj grižljaj, imela natančno izdelan jedilnik in posebno telovadno sobo - nekakšno predhodnico današnjih fitnesov, ki si jo je mogoče ogledati v Hofburgu. ...
