1500 se je rodil italijanski manieristični zlatar, kipar in pisatelj Benvenuto Cellini.
Umetnik je zagotovo najbolj znan po solnici za Franca I., ki jo je izdelal med letoma 1540 in 1543. Tako kot za drugo takratno manieristično umetnost tudi na solnici najdemo razpotegnjena telesa figur z dolgimi vratovi in dolgimi, elegantnimi rokami ter majhnimi glavami.
Cellini sodi med tiste umetnike, čigar življenje precej dobro poznamo, za kar se moramo zahvaliti njegovi avtobiografiji La Vita (1558-1566), ki je polna nespodobnih anekdot. V njej je opisal tudi svoje zaporništvo, ki si ga je prislužil zaradi kraje papeževih kronskih draguljev. Nenehno se je hvalil s svojimi potovanji po raznih italijanskih mestih in Franciji, v resnici pa je bil na begu zaradi številnih zločinov, med drugim tudi umora.
Umetnik, ki so ga ščitili ugledni pokrovitelji, je pomemben tudi kot likovni teoretik, v svojih traktatih pa je zagovarjal primat kiparstva. V 19. stoletju je njegovo avtobiografijo prevedel Goethe, s prevodom pa je postal umetnik precej priljubljen tudi v 19. stoletju, ko je veljal za prototip renesančnega človeka. ...
1500 se je rodil italijanski manieristični zlatar, kipar in pisatelj Benvenuto Cellini.
Umetnik je zagotovo najbolj znan po solnici za Franca I., ki jo je izdelal med letoma 1540 in 1543. Tako kot za drugo takratno manieristično umetnost tudi na solnici najdemo razpotegnjena telesa figur z dolgimi vratovi in dolgimi, elegantnimi rokami ter majhnimi glavami.
Cellini sodi med tiste umetnike, čigar življenje precej dobro poznamo, za kar se moramo zahvaliti njegovi avtobiografiji La Vita (1558-1566), ki je polna nespodobnih anekdot. V njej je opisal tudi svoje zaporništvo, ki si ga je prislužil zaradi kraje papeževih kronskih draguljev. Nenehno se je hvalil s svojimi potovanji po raznih italijanskih mestih in Franciji, v resnici pa je bil na begu zaradi številnih zločinov, med drugim tudi umora.
Umetnik, ki so ga ščitili ugledni pokrovitelji, je pomemben tudi kot likovni teoretik, v svojih traktatih pa je zagovarjal primat kiparstva. V 19. stoletju je njegovo avtobiografijo prevedel Goethe, s prevodom pa je postal umetnik precej priljubljen tudi v 19. stoletju, ko je veljal za prototip renesančnega človeka. ...
