1931 je umrla ruska balerina Ana Pavlova, največja baletna umetnica klasičnega sloga z začetka stoletja.
Balerina, znana tudi kot Ana Pavlovna Pavlova, se je rodila 31. januarja 1881 v Sankt Peterburgu v Rusiji, kjer je živela z materjo. Anino življenje se je spremenilo na njen deveti rojstni dan, ko jo je mati za darilo odpeljala na baletno predstavo Trnuljčica. Mlado dekletce je takoj vedelo, da želi postati balerina. Pri enajstih se je vpisala v baletno šolo, kjer jo je treniral Coccheti, s čigar pomočjo je trdo delala in krepila svoje telo.
Že pri petnajstih je najprej v skupini Sergeja Djagileva, nato pa samostojno preplesala ves svet. V zahodnoevropskih deželah je med drugim gostovala v letih 1907 in 1909, ko je bil njen soplesalec tudi Vaslav Nižinski. Leta 1913 je zapustila cesarski balet in se nikoli več ni vrnila v Rusijo, ampak je ustanovila svojo plesno skupino in z njo potovala po baletnih odrih. Pavlova še vedno velja za najboljšo baletko vseh časov, na vrhu pa ji družbo dela Nižinski. Posebej zanjo je Michel Fokine ustvaril Umirajočega laboda, vlogo, po kateri bo vedno poznana.
Pavlova je umrla v Lonodnu za posledicami pljučnice tri dni po nastopu v Parizu, pri katerem je vztrajala, da bo plesala, namesto da bi se odločila za počitek in obisk zdravnika. Njena londonska hiša je od leta 1974 spominski muzej, posvečen slavni balerini. ...
1931 je umrla ruska balerina Ana Pavlova, največja baletna umetnica klasičnega sloga z začetka stoletja.
Balerina, znana tudi kot Ana Pavlovna Pavlova, se je rodila 31. januarja 1881 v Sankt Peterburgu v Rusiji, kjer je živela z materjo. Anino življenje se je spremenilo na njen deveti rojstni dan, ko jo je mati za darilo odpeljala na baletno predstavo Trnuljčica. Mlado dekletce je takoj vedelo, da želi postati balerina. Pri enajstih se je vpisala v baletno šolo, kjer jo je treniral Coccheti, s čigar pomočjo je trdo delala in krepila svoje telo.
Že pri petnajstih je najprej v skupini Sergeja Djagileva, nato pa samostojno preplesala ves svet. V zahodnoevropskih deželah je med drugim gostovala v letih 1907 in 1909, ko je bil njen soplesalec tudi Vaslav Nižinski. Leta 1913 je zapustila cesarski balet in se nikoli več ni vrnila v Rusijo, ampak je ustanovila svojo plesno skupino in z njo potovala po baletnih odrih. Pavlova še vedno velja za najboljšo baletko vseh časov, na vrhu pa ji družbo dela Nižinski. Posebej zanjo je Michel Fokine ustvaril Umirajočega laboda, vlogo, po kateri bo vedno poznana.
Pavlova je umrla v Lonodnu za posledicami pljučnice tri dni po nastopu v Parizu, pri katerem je vztrajala, da bo plesala, namesto da bi se odločila za počitek in obisk zdravnika. Njena londonska hiša je od leta 1974 spominski muzej, posvečen slavni balerini. ...
