1698 se je v Benetkah rodil italijanski kipar Francesco Robba. Eno njegovih najbolj znanih del je Robbov vodnjak v Ljubljani.<br><br>Robba je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Leta 1716 (ali po nekaterih podatkih 1722) se je poročil s Terezijo, hčerjo ljubljanskega kamnoseka Misleja, nekaj let pozneje pa je prevzel tastovo kamnoseško delavnico.<br><br>Robba je kmalu postal izjemno spoštovan arhitekt in kipar, sodeloval je pri pomembnih verskih objektih, kot sta ljubljanska in zagrebška stolnica, postavil pa je tudi osrednja mestna spomenika v Celovcu (sv. Janez Nepomuk) in Ljubljani (prej omenjeni mestni vodnjak pred magistratom).<br><br>Robbov vodnjak, znan tudi pod imenom Vodnjak treh kranjskih rek, je bil naročen leta 1743, postavljen in podpisan pa šele leta 1751. Čeprav se vodnjak vedno znova rado primerja z Vodnjakom štirih rek na Piazza Navoni v Rimu baročnega mojstra v marmorju Berninija, pa je treba sorodnost iskati nekje drugje. Gre za vodnjak Piazza della Rotonda, ki ga je leta 1711 izdelal Filippo Barigioni. 20. stoletje je v moških figurah, ki v rokah držijo vrče z vodo, prepoznalo rečne bogove Save, Krke in Ljubljanice in tako se je vodnjaka prijelo današnje ime. Original danes hranijo v Narodni galeriji, pred ljubljansko mestno hišo pa stoji njegova kopija.<br><br>Francesco Robba je v Ljubljani, takrat upravnem središču vojvodine Kranjske, deloval prav v času, ko je današnja prestolnica Slovenije postala eno najživahnejših manjših kulturnih središč srednje Evrope. Umrl je v Zagrebu 24. maja 1757. ...
1698 se je v Benetkah rodil italijanski kipar Francesco Robba. Eno njegovih najbolj znanih del je Robbov vodnjak v Ljubljani.
Robba je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Leta 1716 (ali po nekaterih podatkih 1722) se je poročil s Terezijo, hčerjo ljubljanskega kamnoseka Misleja, nekaj let pozneje pa je prevzel tastovo kamnoseško delavnico.
Robba je kmalu postal izjemno spoštovan arhitekt in kipar, sodeloval je pri pomembnih verskih objektih, kot sta ljubljanska in zagrebška stolnica, postavil pa je tudi osrednja mestna spomenika v Celovcu (sv. Janez Nepomuk) in Ljubljani (prej omenjeni mestni vodnjak pred magistratom).
Robbov vodnjak, znan tudi pod imenom Vodnjak treh kranjskih rek, je bil naročen leta 1743, postavljen in podpisan pa šele leta 1751. Čeprav se vodnjak vedno znova rado primerja z Vodnjakom štirih rek na Piazza Navoni v Rimu baročnega mojstra v marmorju Berninija, pa je treba sorodnost iskati nekje drugje. Gre za vodnjak Piazza della Rotonda, ki ga je leta 1711 izdelal Filippo Barigioni. 20. stoletje je v moških figurah, ki v rokah držijo vrče z vodo, prepoznalo rečne bogove Save, Krke in Ljubljanice in tako se je vodnjaka prijelo današnje ime. Original danes hranijo v Narodni galeriji, pred ljubljansko mestno hišo pa stoji njegova kopija.
Francesco Robba je v Ljubljani, takrat upravnem središču vojvodine Kranjske, deloval prav v času, ko je današnja prestolnica Slovenije postala eno najživahnejših manjših kulturnih središč srednje Evrope. Umrl je v Zagrebu 24. maja 1757. ...
