1856 se je rodil slovenski naravoslovec Ferdinand Seidl, ki velja za utemeljitelja slovenske geologije in geološke terminologije.
Je avtor številnih knjig in znanstvenih razprav, predvsem iz geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije in botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh in tam zaščiten studenec Gospodična. Med njegovimi številnimi deli velja omeniti Kamniške in Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. To je prva slovenska knjiga o splošni geologiji.
Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje. Seidl je bil tudi poročevalec za potrese na Kranjskem, Goriškem in Gradiščanskem pri Osrednjem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju. Leta 1904 se je celo razmišljali o ustanovitvi samostojnega oddelka za preučevanje potresov pri Državnem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, vendar se to ni zgodilo.
Po potresu, ki je 29. januarja 1917 prizadel okolico Brežic je podal poročilo, ki je bilo objavljeno leta 1919 v časopisu Carniola, ki je bil časopis Muzejskega društva za Kranjsko. Častni član tega društva je bil Ferdinand Seidl od leta 1915. V članku iz leta 1919 piše Seidl tudi o potresno varni gradnji, pri čemer se opira predvsem na delo Djelovanje potresa na zgradbe, ki ga je leta 1911 napisal slavni Andrija Mohorovičić.
V področju Muzejskega društva za Slovenijo je bil 20. januarja 1920 osnovan poseben odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, katerega član je postal tudi Seidl, ki je bil tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po njem se danes imenuje ulica v Novem mestu.
Ferdinand Seidl je umrl leta 1942. ...
1856 se je rodil slovenski naravoslovec Ferdinand Seidl, ki velja za utemeljitelja slovenske geologije in geološke terminologije.
Je avtor številnih knjig in znanstvenih razprav, predvsem iz geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije in botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh in tam zaščiten studenec Gospodična. Med njegovimi številnimi deli velja omeniti Kamniške in Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. To je prva slovenska knjiga o splošni geologiji.
Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje. Seidl je bil tudi poročec za potrese na Kranjskem, Goriškem in Gradiščanskem pri Osrednjem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju. Leta 1904 se je celo razmišljali o ustanovitvi samostojnega oddelka za preučevanje potresov pri Državnem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, vendar se to ni zgodilo.
Po potresu, ki je 29. januarja 1917 prizadel okolico Brežic je podal poročilo, ki je bilo objavljeno leta 1919 v časopisu Carniola, ki je bil časopis Muzejskega društva za Kranjsko. Častni član tega društva je bil Ferdinand Seidl od leta 1915. V članku iz leta 1919 piše Seidl tudi o potresno varni gradnji, pri čemer se opira predvsem na delo Djelovanje potresa na zgradbe, ki ga je leta 1911 napisal slavni Andrija Mohorovičić.
V področju Muzejskega društva za Slovenijo je bil 20. januarja 1920 osnovan poseben odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, katerega član je postal tudi Seidl, ki je bil tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po njem se danes imenuje ulica v Novem mestu.
Ferdinand Seidl je umrl leta 1942. ...
