1604 je umrl v Regensburgu, na Bavarskem (zdaj Nemčija), Johannes Kepler je bil nemški astrolog, astronom in matematik. Rodil se je
27. decembra, leta 1571 v Weil der Stadt, v Nemčiji, umrl. Z astrologijo in astronomijo je bil seznanjen že pri 5ih letih in sta ga že tedaj navdušili.
Po končani osnovni in tedaj imenovani latinski šoli se je vpisal na teološko na fakulteto Univerze v Tübingenu, kjer je bil priznan kot odličen matematik in astrolog. Leta 1594 je odšel iz Tübingena v Gradec. Tam je začel delati na obsežni geometrijski domnevi, ki se je nanašala na oddaljenosti planetov.
Leta 1596 je objavil svoje prvo astronomsko delo Kozmografska nedoumljivost (latinsko Mysterium cosmographicum). To delo je pomembno, ker je predstavljalo prvo razumljivo in neizpodbitno poročilo geometrijskih prednosti Kopernikove teorije. Od leta 1594 do 1600 je bil v Gradcu profesor astronomije in matematike. Leta 1600 je postal pomočnik de Brahea blizu Prage, po njegovi smrti leta 1601 pa cesarski dvorni astronom in kraljevi matematik Rudolfa II., svetega rimskega kralja. 17. oktobra 1604 je v ozvezdju Kačenosca opazoval supernovo SN 1604, ki je dobila ime po njem Keplerjeva supernova, oziroma Keplerjeva zvezda. Prvič so jo zapazili že 9. oktobra. V svoji knjigi Nova astronomija (Astronomia nova), ki je bila objavljena leta 1609, je pojasnil svoj zakon o ravninah, ki ga je odkril leta 1602, in zakon o eliptičnem gibanju, ki ga je odkril leta 1605. Leta 1612 je bil matematik v Zgornji Avstriji (Oberösterreich). Leta 1614 je izvedel za Bürgijeve logaritme, leta 1617 pa je že poznal Napierjevo knjigo Descriptio. V tem času se ni uspel ukvarjati z logaritmi, ker je bil zaposlen z zakonom o gibanju planetov in je v Linzu leta 1619 izdal knjigo Ubranost sveta (Harmonices mundi), v kateri je pojasnil svoj 3. Keplerjev zakon o gibanju planetov. S pomočjo vrednosti Napierjevih logaritmov za funkcijo sinus je izračunal numerično-logaritemske tabele. Nekako v tem času je začel z objavo knjige, ki je izšla 3 leta pozneje Epitom Kopernikovi astronomiji (Epitome Astronomiae Copernicanae), 1618 - 1621. V njej so bili zbrani vsi njegovi zakoni. Pomembna je tudi zato, ker je bila to prva astronomska knjiga na osnovi Kopernikovih načel. Leta 1624 je izdal svoje tabele Chilias Logarithmorum ad totidem Numerus Rotundus (v prvi izdaji je tudi opis, kako so logaritmi izračunani) in nato še 1627 (1625) Rudolfove (Rudolfinske) tabele (tablice) (Tabulae Rudolphinae), kjer je dodal posamezne tabele za logaritem kosinusa po koraku 10 sekund, vendar na zelo majhnem intervalu. Tabele so temeljile na de Braheovih podatkih in z njihovo pomočjo so se zmanjšale glavne napake resničnih položajev planetov od 5° na samo 10'. Newton se je pri oblikovanju svojega splošnega gravitacijskega zakona zelo zanašal na Keplerjevo teorijo in opazovanja. Kepler je veliko prispeval tudi v optiki in je razvil sistem infinitezimalov, s čimer je bil tudi predhodnik integralnega računa.
DELA
Slika 1: Johannes Kepler
Objavil je ogromno člankov in z drugimi znanstveniki spoznaval ogromno teorij ter tako tudi postavil keplerjeve zakone. Najpomembnejša Keplrjeva dela so seveda keplerjevi zakoni. Odkril je tri zakone, ki veljajo v našem sončnem sistemu. Keplerjevi zakoni so izredno pomembni za razumevanje nebesne mehanike, predvsem gibanja planetov okoli Sonca.Kepler je izzumil daljnogled, prav tako je pomagal pri oblikovanju današnjega modela sončnega sistema.
KEPLERJEVI ZAKONI
Keplerjevi zakoni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okoli Sonca, na osnovi svojih meritev ter meritev de Braheja.
Planet se okoli Sonca giblje po elipsi, tako da je Sonce v enem od gorišč elipse.
Zveznica med Soncem in planetom opiše v enakih časih enake ploščine. Planet se v bližini Sonca giblje hitreje kot v večji oddaljenosti. Zakon je znan tudi pod imenom izrek o ploščinski hitrosti in velja na splošno za vsa centralna gibanja.
Količnik kvadrata siderične periode T in kuba velike polosi elipse a je za vse planete enak.
Keplerjevi zakoni ne veljajo le za gibanje planetov okoli Sonca, ampak splošno za kroženje lažjega telesa okoli dosti težjega telesa, npr. satelita okoli planeta.
Keplerjeve izkustvene zakone se da izpeljati iz Newtonovega splošnega gravitacijskega zakona.
Znanstvenik Johannes Kepler, na primer, je bil astronom in astrolog. Znan je po izdelovanju horoskopov, saj jih je izdelal kar osemsto; v glavnem za carja Ferdinanda. Kepler, na primer, je bil astronom in astrolog. Znan je po izdelovanju horoskopov, saj jih
1. KEPLERJEV ZAKON
Prvi Keplerjev zakon pravi, da se planeti okrog sonca gibajo po elipsi. In da je v skupnem gorišču teh elips sonce.
2. KEPLERJEV ZAKON
Drugi Keplerjev zakon pravi, da zveznica med Soncem in planetom opiše v enakih časih enake ploščine. Planet se v bližini Sonca giblje hitreje kot v večji oddaljenosti. Zakon je znan tudi pod imenom izrek o ploščinski hitrosti in velja na splošno za vsa centralna gibanja.
3. KEPLERJEV ZAKON
Tretji keplerjev zakon pravi, da je količnik kvadrata siderične periode »T« in kuba velike polosi elipse »a« je za vse planete enak.
Kjer je:
T ... siderična perioda1 telesa v letih,
a ... velika polos elipse
A niti Kepler ni vedel, zakaj njegov zakon drži.
To je šele kasneje dokazal Isaac Newton.
Enačba 2: Newtonov dokaz 3. keplerjevega zakona
T ... siderična perioda telesa v letih,
a ... velika polos elipse
M ... masa sonca,
m ... masa zemlje,
G ... splošna gravitacijska konstanta 2
POIMENOVANJA V KEPLERJEVO ČAST
Zaradi velikih del na področju astronomije, astrologije in fizike, je v keplerjevo čast poimenovanih kar precej šol, kraterjev, institutov,…
Keplerjev vesoljski observatorij
Keplerjeva zvezda ki jo je opazoval in opisal leta 1604
Keplerjeva konjukcija o kroglah v prostoru(sphere packing) ki je bila dokazana 400 let kasneje
Kepler – krater na Luni
Kepler – krater na Marsu
1134 kepler – asteroid
Johannes Kepler university Linz v avstriji
Johannes kepler gymnasium v pragi ...
1604 je umrl v Regensburgu, na Bavarskem (zdaj Nemčija), Johannes Kepler je bil nemški astrolog, astronom in matematik. Rodil se je
27. decembra, leta 1571 v Weil der Stadt, v Nemčiji, umrl. Z astrologijo in astronomijo je bil seznanjen že pri 5ih letih in sta ga že tedaj navdušili.
Po končani osnovni in tedaj imenovani latinski šoli se je vpisal na teološko na fakulteto Univerze v Tübingenu, kjer je bil priznan kot odličen matematik in astrolog. Leta 1594 je odšel iz Tübingena v Gradec. Tam je začel delati na obsežni geometrijski domnevi, ki se je nanašala na oddaljenosti planetov.
Leta 1596 je objavil svoje prvo astronomsko delo Kozmografska nedoumljivost (latinsko Mysterium cosmographicum). To delo je pomembno, ker je predstavljalo prvo razumljivo in neizpodbitno poročilo geometrijskih prednosti Kopernikove teorije. Od leta 1594 do 1600 je bil v Gradcu profesor astronomije in matematike. Leta 1600 je postal pomočnik de Brahea blizu Prage, po njegovi smrti leta 1601 pa cesarski dvorni astronom in kraljevi matematik Rudolfa II., svetega rimskega kralja. 17. oktobra 1604 je v ozvezdju Kačenosca opazoval supernovo SN 1604, ki je dobila ime po njem Keplerjeva supernova, oziroma Keplerjeva zvezda. Prvič so jo zapazili že 9. oktobra. V svoji knjigi Nova astronomija (Astronomia nova), ki je bila objavljena leta 1609, je pojasnil svoj zakon o ravninah, ki ga je odkril leta 1602, in zakon o eliptičnem gibanju, ki ga je odkril leta 1605. Leta 1612 je bil matematik v Zgornji Avstriji (Oberösterreich). Leta 1614 je izvedel za Bürgijeve logaritme, leta 1617 pa je že poznal Napierjevo knjigo Deio. V tem času se ni uspel ukvarjati z logaritmi, ker je bil zaposlen z zakonom o gibanju planetov in je v Linzu leta 1619 izdal knjigo Ubranost sveta (Harmonices mundi), v kateri je pojasnil svoj 3. Keplerjev zakon o gibanju planetov. S pomočjo vrednosti Napierjevih logaritmov za funkcijo sinus je izračunal numerično-logaritemske tabele. Nekako v tem času je začel z objavo knjige, ki je izšla 3 leta pozneje Epitom Kopernikovi astronomiji (Epitome Astronomiae Copernicanae), 1618 - 1621. V njej so bili zbrani vsi njegovi zakoni. Pomembna je tudi zato, ker je bila to prva astronomska knjiga na osnovi Kopernikovih načel. Leta 1624 je izdal svoje tabele Chilias Logarithmorum ad totidem Numerus Rotundus (v prvi izdaji je tudi opis, kako so logaritmi izračunani) in nato še 1627 (1625) Rudolfove (Rudolfinske) tabele (tablice) (Tabulae Rudolphinae), kjer je dodal posamezne tabele za logaritem kosinusa po koraku 10 sekund, vendar na zelo majhnem intervalu. Tabele so temeljile na de Braheovih podatkih in z njihovo pomočjo so se zmanjšale glavne napake resničnih položajev planetov od 5° na samo 10'. Newton se je pri oblikovanju svojega splošnega gravitacijskega zakona zelo zanašal na Keplerjevo teorijo in opazovanja. Kepler je veliko prisp tudi v optiki in je razvil sistem infinitezimalov, s čimer je bil tudi predhodnik integralnega računa.
DELA
Slika 1: Johannes Kepler
Objavil je ogromno člankov in z drugimi znanstveniki spoznaval ogromno teorij ter tako tudi postavil keplerjeve zakone. Najpomembnejša Keplrjeva dela so seveda keplerjevi zakoni. Odkril je tri zakone, ki veljajo v našem sončnem sistemu. Keplerjevi zakoni so izredno pomembni za razumevanje nebesne mehanike, predvsem gibanja planetov okoli Sonca.Kepler je izzumil daljnogled, prav tako je pomagal pri oblikovanju današnjega modela sončnega sistema.
KEPLERJEVI ZAKONI
Keplerjevi zakoni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okoli Sonca, na osnovi svojih meritev ter meritev de Braheja.
Planet se okoli Sonca giblje po elipsi, tako da je Sonce v enem od gorišč elipse.
Zveznica med Soncem in planetom opiše v enakih časih enake ploščine. Planet se v bližini Sonca giblje hitreje kot v večji oddaljenosti. Zakon je znan tudi pod imenom izrek o ploščinski hitrosti in velja na splošno za vsa centralna gibanja.
Količnik kvadrata siderične periode T in kuba velike polosi elipse a je za vse planete enak.
Keplerjevi zakoni ne veljajo le za gibanje planetov okoli Sonca, ampak splošno za kroženje lažjega telesa okoli dosti težjega telesa, npr. satelita okoli planeta.
Keplerjeve izkustvene zakone se da izpeljati iz Newtonovega splošnega gravitacijskega zakona.
Znanstvenik Johannes Kepler, na primer, je bil astronom in astrolog. Znan je po izdelovanju horoskopov, saj jih je izdelal kar osemsto; v glavnem za carja Ferdinanda. Kepler, na primer, je bil astronom in astrolog. Znan je po izdelovanju horoskopov, saj jih
1. KEPLERJEV ZAKON
Prvi Keplerjev zakon pravi, da se planeti okrog sonca gibajo po elipsi. In da je v skupnem gorišču teh elips sonce.
2. KEPLERJEV ZAKON
Drugi Keplerjev zakon pravi, da zveznica med Soncem in planetom opiše v enakih časih enake ploščine. Planet se v bližini Sonca giblje hitreje kot v večji oddaljenosti. Zakon je znan tudi pod imenom izrek o ploščinski hitrosti in velja na splošno za vsa centralna gibanja.
3. KEPLERJEV ZAKON
Tretji keplerjev zakon pravi, da je količnik kvadrata siderične periode »T« in kuba velike polosi elipse »a« je za vse planete enak.
Kjer je:
T ... siderična perioda1 telesa v letih,
a ... velika polos elipse
A niti Kepler ni vedel, zakaj njegov zakon drži.
To je šele kasneje dokazal Isaac Newton.
Enačba 2: Newtonov dokaz 3. keplerjevega zakona
T ... siderična perioda telesa v letih,
a ... velika polos elipse
M ... masa sonca,
m ... masa zemlje,
G ... splošna gravitacijska konstanta 2
POIMENOVANJA V KEPLERJEVO ČAST
Zaradi velikih del na področju astronomije, astrologije in fizike, je v keplerjevo čast poimenovanih kar precej šol, kraterjev, institutov,…
Keplerjev vesoljski observatorij
Keplerjeva zvezda ki jo je opazoval in opisal leta 1604
Keplerjeva konjukcija o kroglah v prostoru(sphere packing) ki je bila dokazana 400 let kasneje
Kepler – krater na Luni
Kepler – krater na Marsu
1134 kepler – asteroid
Johannes Kepler university Linz v avstriji
Johannes kepler gymnasium v pragi ...