2016 je v starosti 87 let umrl francoski filmski veteran Jacques Rivette, eden od ključnih pripadnikov novega vala, filmski kritik in nekdanji urednik francoske periodike Cahiers du Cinéma.
Režiser, ki se je v zadnjih letih spopadal z alzheimerjevo boleznijo, se je filmu zapisal na začetku petdesetih let 20. stoletja najprej kot filmski kritik (sprva je pisal za Gazette du Cinema) in kmalu zatem tudi sam posegel po kameri ter posnel svoje prve kratkometražne filme - Aux quatre coins (1949), Le quadrille (1950) in Le divertissement (1952). Leta 1952 je napisal prva besedila za Cahiers du cinéma, kjer je prišel v stik z bodočimi novovalovci Jean-Lucom Godardom, Françoisom Truffautom, Claudom Chabrolom in Éricom Rohmerjem. Skupaj so francoskemu filmu začrtali novo pot, ki se je zoperstavila komercialni kinematografiji.
Med Rivettove njegove najbolj znane filme sodijo Pariz nam pripada, L'Amour fou in Céline et Julie vont en bateau. Čeprav so bolj znani opusi njegovih sopotnikov, je za zagon novega vala zaslužen prav Rivette. Prvi med njimi je začel leta 1958 snemati celovečerni film, ker pa je Pariz nam pripada platna ugledal šele tri leta pozneje, so ga s prvenci vmes prehiteli vsi drugi velikani gibanja Chabrol, Truffaut in Godard in svet opozorili na nov zasuk francoskega filma. Rivette je že v prvem celovečercu nakazal vse ključne karakteristike svoje filmske govorice - z labirintno narativno strukturo izpeljuje motiv zarote, vključuje metaforiko gledaliških vaj, prepleta fikcijo in realnost ter igran del z dokumentarnimi segmenti. V prepletu dveh tem - priprave odrske uprizoritve Shakespearovega Perikleja in skrivnostnega samomora mladega španskega aktivista - portretira bohemsko pariško življenje poznih petdesetih let, ujeto skozi strah vzbujajoč pogled paranoje, utrujenosti in resignacije. V nasprotju z deli slavnejših kolegov Rivettovi prvi filmi niso doživeli širšega odmeva, zato je večji del novovalovskega obdobja ostal vezan na Cahiers du cinéma, v tem času pa končal le dva druga celovečerca.
V svoji karieri je vsega skupaj posnel 28 filmov, med najbolj znanimi naslovi so še La Belle Noiseuse, La Religieuse, Le Pont du Nord in Va savoir.
Bil je eden največjih filmskih ustvarjalcev, ki je zaznamoval številne generacije, so ob slovesu cineasta zapisali v uradu francoskega predsednika Francoisa Hollanda. Nekdanji predsednik filmskega festivala v Cannesu Gilles Jacob pa ga je označil za enega najprodornejših, najdomiselnejših in najbolj svobodomiselnih predstavnikov novega vala. ...
2016 je v starosti 87 let umrl francoski filmski veteran Jacques Rivette, eden od ključnih pripadnikov novega vala, filmski kritik in nekdanji urednik francoske periodike Cahiers du Cinéma.
Režiser, ki se je v zadnjih letih spopadal z alzheimerjevo boleznijo, se je filmu zapisal na začetku petdesetih let 20. stoletja najprej kot filmski kritik (sprva je pisal za Gazette du Cinema) in kmalu zatem tudi sam posegel po kameri ter posnel svoje prve kratkometražne filme - Aux quatre coins (1949), Le quadrille (1950) in Le divertissement (1952). Leta 1952 je napisal prva besedila za Cahiers du cinéma, kjer je prišel v stik z bodočimi novovalovci Jean-Lucom Godardom, Françoisom Truffautom, Claudom Chabrolom in Éricom Rohmerjem. Skupaj so francoskemu filmu začrtali novo pot, ki se je zoperstavila komercialni kinematografiji.
Med Rivettove njegove najbolj znane filme sodijo Pariz nam pripada, L'Amour fou in Céline et Julie vont en bateau. Čeprav so bolj znani opusi njegovih sopotnikov, je za zagon novega vala zaslužen prav Rivette. Prvi med njimi je začel leta 1958 snemati celovečerni film, ker pa je Pariz nam pripada platna ugledal šele tri leta pozneje, so ga s prvenci vmes prehiteli vsi drugi velikani gibanja Chabrol, Truffaut in Godard in svet opozorili na nov zasuk francoskega filma. Rivette je že v prvem celovečercu nakazal vse ključne karakteristike svoje filmske govorice - z labirintno narativno strukturo izpeljuje motiv zarote, vključuje metaforiko gledaliških vaj, prepleta fikcijo in realnost ter igran del z dokumentarnimi segmenti. V prepletu dveh tem - priprave odrske uprizoritve Shakespearovega Perikleja in skrivnostnega samomora mladega španskega aktivista - portretira bohemsko pariško življenje poznih petdesetih let, ujeto skozi strah vzbujajoč pogled paranoje, utrujenosti in resignacije. V nasprotju z deli slavnejših kolegov Rivettovi prvi filmi niso doživeli širšega odmeva, zato je večji del novovalovskega obdobja ostal vezan na Cahiers du cinéma, v tem času pa končal le dva druga celovečerca.
V svoji karieri je vsega skupaj posnel 28 filmov, med najbolj znanimi naslovi so še La Belle Noiseuse, La Religieuse, Le Pont du Nord in Va savoir.
Bil je eden največjih filmskih ustvarjalcev, ki je zaznamoval številne generacije, so ob slovesu cineasta zapisali v uradu francoskega predsednika Francoisa Hollanda. Nekdanji predsednik filmskega festivala v Cannesu Gilles Jacob pa ga je označil za enega najprodornejših, najdomiselnejših in najbolj svobodomiselnih predstavnikov novega vala. ...
