1937 je bil na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
Komunistična stranka je na Slovenskem sicer nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ) in izgubili svoj avtonomni položaj.
Leta 1921 je bila sprejeta vidovdanska ustava, takoj zatem pa je bil sprejet tudi zakon o zaščiti države, s katerim je bila vsa komunistična dejavnost prepovedana.
Velik del slovenskih komunistov je odšel v ilegalo ali pa so delovali v tujini, predvsem v Parizu, na Dunaju in v Moskvi.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj KPJ-ja ustanovili komunistični partiji Slovenije (KPS) in Hrvaške. Ustanovitev KPS-ja je bila formalna izvršitev sklepa 4. konference KPJ-ja, ki je bila konec leta 1934 v Ljubljani.
Ustanovni kongres KPS-ja je nato potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april 1937, in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami.
Vodstvo KPS-ja je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze prek Pariza. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha 2. svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali.
Po drugi svetovni vojni so predstavniki KPS-ja prevzeli oblast in prepovedali delovanje vseh drugih političnih strank. KPJ in KPS sta se nato leta 1952 preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije oz. Slovenije. Z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije je razpadel tudi ZKS. Njegov zadnji predsednik je bil nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. ...
1937 je bil na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
Komunistična stranka je na Slovenskem sicer nastala leto dni po ustanovitvi jugoslovanske komunistične stranke, po boljševiški revoluciji v Rusiji, vendar so se slovenski komunisti nato priključili Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ) in izgubili svoj avtonomni položaj.
Leta 1921 je bila sprejeta vidovdanska ustava, takoj zatem pa je bil sprejet tudi zakon o zaščiti države, s katerim je bila vsa komunistična dejavnost prepovedana.
Velik del slovenskih komunistov je odšel v ilegalo ali pa so delovali v tujini, predvsem v Parizu, na Dunaju in v Moskvi.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je slovensko komunistično stranko začel prenavljati Boris Kidrič. Leta 1934 so tako znotraj KPJ-ja ustanovili komunistični partiji Slovenije (KPS) in Hrvaške. Ustanovitev KPS-ja je bila formalna izvršitev sklepa 4. konference KPJ-ja, ki je bila konec leta 1934 v Ljubljani.
Ustanovni kongres KPS-ja je nato potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april 1937, in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami.
Vodstvo KPS-ja je prevzel Edvard Kardelj, ki se je zato vrnil iz Sovjetske zveze prek Pariza. Na kongresu so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Do izbruha 2. svetovne vojne leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali.
Po drugi svetovni vojni so predstavniki KPS-ja prevzeli oblast in prepovedali delovanje vseh drugih političnih strank. KPJ in KPS sta se nato leta 1952 preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije oz. Slovenije. Z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije je razpadel tudi ZKS. Njegov zadnji predsednik je bil nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. ...
