2015 je v 67. letu umrl britanski pisatelj Terry Pratchett, bralcem po vsem svetu znan po seriji knjig o Plošči (Discworld novels). Avtor več kot 70 knjig, ki so bile prevedene v 36 jezikov, se je v zadnjih letih boril z obliko Alzheimerjeve bolezni.
"Vsi, ki so ga brali, vedo, da je bila Plošča njegov način satiričnega slikanja sveta: to je počel briljantno, z neverjetno spretnostjo, humorjem in nenehno iznajdljivostjo."
"Terry se je s svojo alzheimerjevo boleznijo ("tečno nadlogo", kot ji je rekel) boril javno in pogumno. V zadnjih letih ga je pri močeh držalo njegovo pisanje. Njegova dediščina ga bo preživela dolga desetletja." Prattchet je resnično pisal skoraj do samega konca: svoj poslednji roman, še enega iz serije o Plošči, je - s pomočjo tehnologije za prepoznavanje glasu - dokončal lani poleti, preden je bolezen napredovala do zadnjega stadija.
Borec za uzakonitev evtanazije
Pred štirimi leti je pisatelj sodeloval pri snemanju BBC-jevega dokumentarca o asistiranem samomoru: možaka z boleznijo gibalnih nevronov je pospremil na švicarsko kliniko Dignitas, kjer je ta vzel usodno količino uspaval. Del zgodbe je hotel biti, kot je takrat povedal, zaradi "grozljive" zakonodaje: "Britanska vlada je temu vprašanju od nekdaj obračala hrbet in sram me je, da se morajo Britanci na velike stroške odvleči v Švico, da bi tam dobili uslugo, ki jo potrebujejo." Od svoje diagnoze leta 2007 dalje je bil dejaven podpornik raziskav in ozaveščanja javnosti o degenerativnih boleznih živčevja.
Globalni fenomen
Leta 1948 rojeni Terry Pratchett je bil v devetdesetih najbolj prodajani britanski pisatelj; vsega skupaj je po vsem svetu prodal več kot 85 milijonov izvodov svojih knjig.
V znanstvenofantastični in fantastični žanr je vstopil že takoj na začetku svoje pisateljske kariere (pred odločitvijo za pot profesionalnega pisatelja se je preživljal z novinarstvom). To je bilo leta 1971, ko je izšla njegova prva knjiga z naslovom The Carpet People (Ljudje s preproge), ki je že izrisala koncepte, ki so Pratchetta zaposlovali tudi pri pisanju serije Discworld. Gre torej za številne parodije vsakdanjega življenja, prenesene v nekakšen fantazijski svet. The Colour of Magic, prvi roman o ploščatem svetu, je Pratchett izdal leta 1983 (od leta 2004 ga lahko pod naslovom Barva magije prebiramo tudi v slovenskem jeziku) in že kmalu je sledil velik komercialni uspeh. Povpraševanje po Pratchettu se je eksponentno povečevalo in zato ni presenetljivo, da je vrsto let zapored izdajal po dva nova romana na leto.
Orjaška želva, štirje sloni in plošča
Orjaška želva, na njenem neravnem hrbtu ravnotežje lovijo štirje veliki sloni, ki jim na hrbtih labilno počiva plošča, po kateri vandrajo bolj ali manj nenavadna bitja - to je osnovni recept, po katerem je Pratchett spisal več kot 30 romanov o Plošči. Podobno kot okoli romanov o Harryju Potterju ali okoli trilogije Gospodar prstanov se je tudi okoli romanov Terryja Pratchetta zbrala silna legija oboževalcev. Pratchettovo pisanje od zgoraj omenjenih 'konkurenčnih svežnjev' fantastike loči predvsem pripenjanje zgodbe na resnične dogodke. Knjige so polne kulturnih referenc in tako v nekaterih knjigah najdemo junake, ki so parafraza na primer Leonarda da Vincija ali Džingis Kana.
Terry Pratchett je bil tudi sam velik ljubitelj fantazijske literature. O sebi je govoril, da najbolje piše takrat, ko tudi sam največ bere. Jezilo ga je, da fantazija v literarni stroki ostaja podcenjena, nekako izrinjena na rob tistega, čemur se še sme reči umetniškost v literaturi. Ob tem pa je prav fantazija najstarejša forma fikcije in tako tudi podstat vse literarne ustvarjalnosti, je opozarjal Britanec. Leta 2008 je od britanske kraljice prejel viteški naziv.
Na slovenskem knjižnem trgu je sicer dostopen od leta 1994, ko so v slovenščini izšli prvi trije naslovi njegove kratke proze o nomih (za mlajše bralce je denimo spisal trilogijo o nomih (The Nome trilogy)). Doslej je bilo skupaj v slovenščino prevedenih deset njegovih del. ...
2015 je v 67. letu umrl britanski pisatelj Terry Pratchett, bralcem po vsem svetu znan po seriji knjig o Plošči (Discworld novels). Avtor več kot 70 knjig, ki so bile prevedene v 36 jezikov, se je v zadnjih letih boril z obliko Alzheimerjeve bolezni.
"Vsi, ki so ga brali, vedo, da je bila Plošča njegov način satiričnega slikanja sveta: to je počel briljantno, z neverjetno spretnostjo, humorjem in nenehno iznajdljivostjo."
"Terry se je s svojo alzheimerjevo boleznijo ("tečno nadlogo", kot ji je rekel) boril javno in pogumno. V zadnjih letih ga je pri močeh držalo njegovo pisanje. Njegova dediščina ga bo preživela dolga desetletja." Prattchet je resnično pisal skoraj do samega konca: svoj poslednji roman, še enega iz serije o Plošči, je - s pomočjo tehnologije za prepoznavanje glasu - dokončal lani poleti, preden je bolezen napredovala do zadnjega stadija.
Borec za uzakonitev evtanazije
Pred štirimi leti je pisatelj sodeloval pri snemanju BBC-jevega dokumentarca o asistiranem samomoru: možaka z boleznijo gibalnih nevronov je pospremil na švicarsko kliniko Dignitas, kjer je ta vzel usodno količino uspaval. Del zgodbe je hotel biti, kot je takrat povedal, zaradi "grozljive" zakonodaje: "Britanska vlada je temu vprašanju od nekdaj obračala hrbet in sram me je, da se morajo Britanci na velike stroške odvleči v Švico, da bi tam dobili uslugo, ki jo potrebujejo." Od svoje diagnoze leta 2007 dalje je bil dejaven podpornik raziskav in ozaveščanja javnosti o degenerativnih boleznih živčevja.
Globalni fenomen
Leta 1948 rojeni Terry Pratchett je bil v devetdesetih najbolj prodajani britanski pisatelj; vsega skupaj je po vsem svetu prodal več kot 85 milijonov izvodov svojih knjig.
V znanstvenofantastični in fantastični žanr je vstopil že takoj na začetku svoje pisateljske kariere (pred odločitvijo za pot profesionalnega pisatelja se je preživljal z novinarstvom). To je bilo leta 1971, ko je izšla njegova prva knjiga z naslovom The Carpet People (Ljudje s preproge), ki je že izrisala koncepte, ki so Pratchetta zaposlovali tudi pri pisanju serije Discworld. Gre torej za številne parodije vsakdanjega življenja, prenesene v nekakšen fantazijski svet. The Colour of Magic, prvi roman o ploščatem svetu, je Pratchett izdal leta 1983 (od leta 2004 ga lahko pod naslovom Barva magije prebiramo tudi v slovenskem jeziku) in že kmalu je sledil velik komercialni uspeh. Povpraševanje po Pratchettu se je eksponentno povečo in zato ni presenetljivo, da je vrsto let zapored izdajal po dva nova romana na leto.
Orjaška želva, štirje sloni in plošča
Orjaška želva, na njenem neravnem hrbtu ravnotežje lovijo štirje veliki sloni, ki jim na hrbtih labilno počiva plošča, po kateri vandrajo bolj ali manj nenavadna bitja - to je osnovni recept, po katerem je Pratchett spisal več kot 30 romanov o Plošči. Podobno kot okoli romanov o Harryju Potterju ali okoli trilogije Gospodar prstanov se je tudi okoli romanov Terryja Pratchetta zbrala silna legija obožcev. Pratchettovo pisanje od zgoraj omenjenih 'konkurenčnih svežnjev' fantastike loči predvsem pripenjanje zgodbe na resnične dogodke. Knjige so polne kulturnih referenc in tako v nekaterih knjigah najdemo junake, ki so parafraza na primer Leonarda da Vincija ali Džingis Kana.
Terry Pratchett je bil tudi sam velik ljubitelj fantazijske literature. O sebi je govoril, da najbolje piše takrat, ko tudi sam največ bere. Jezilo ga je, da fantazija v literarni stroki ostaja podcenjena, nekako izrinjena na rob tistega, čemur se še sme reči umetniškost v literaturi. Ob tem pa je prav fantazija najstarejša forma fikcije in tako tudi podstat vse literarne ustvarjalnosti, je opozarjal Britanec. Leta 2008 je od britanske kraljice prejel viteški naziv.
Na slovenskem knjižnem trgu je sicer dostopen od leta 1994, ko so v slovenščini izšli prvi trije naslovi njegove kratke proze o nomih (za mlajše bralce je denimo spisal trilogijo o nomih (The Nome trilogy)). Doslej je bilo skupaj v slovenščino prevedenih deset njegovih del. ...
