1988 smo se Slovenci poslovili od Franeta Milčinskega - Ježka, igralca, režiserja, avtorja televizijskih in radijskih iger, šansonjerja, pesnika in pisatelja. Enega najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja in ene najpomembnejših medijskih osebnosti, nedvomno pa največjega slovenskega humorista in satirika vseh časov.
Milčinski je že zgodaj prišel v stik z gledališčem, sodeloval je tudi z radiem in leta 1938 dobil angažma igralca v ljubljanski Drami. V času okupacije so ga Italijani zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani, aretirali. Po enoletni kazni, ko so ga iz zapora izpustili zaradi hude bolezni, je še naprej deloval v Drami, pa tudi v Operi in objavljal pesmi.
Leta 1952 je Ježek napisal Zvezdico Zaspanko, prvo slovensko radijsko igro za otroke. Skupaj z Jožetom Galetom je ustvaril scenarij za mladinski film Kekec, v katerem je odigral vlogo Kosobrina in zanjo prejel posebno nagrado LR Kitajske, podpisal se je tudi pod pesmi za film Ne čakaj na maj, v katerem je odigral vlogo slikarja Trpina.
V filmih je tudi igral, s televizijo je sodeloval pri snemanju skečev in zabavnih oddaj. Leta 1972 je posnel svoje legendarne songe. Pri svojem ustvarjanju je pogosto prepletal družbeno kritiko in humor. V zadnjem času je v javnosti Ježek prepoznaven predvsem kot utemeljitelj šansona na Slovenskem, številni ga imajo tudi za prvega kantavtorja pri nas.
V svoji bogati karieri je Ježek prejel številne nagrade, med drugim leta 1975 tudi najprestižnejšo slovensko umetniško odlikovanje, Prešernovo nagrado za življenjske dosežke na področju radia in televizije, filma in literature. "Ustvarjalnost Franeta Milčinskega je v celoti resnično ljudska v najboljšem pomenu besede," so med drugim zapisali v utemeljitvi. ...
1988 smo se Slovenci poslovili od Franeta Milčinskega - Ježka, igralca, režiserja, avtorja televizijskih in radijskih iger, šansonjerja, pesnika in pisatelja. Enega najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja in ene najpomembnejših medijskih osebnosti, nedvomno pa največjega slovenskega humorista in satirika vseh časov.
Milčinski je že zgodaj prišel v stik z gledališčem, sodeloval je tudi z radiem in leta 1938 dobil angažma igralca v ljubljanski Drami. V času okupacije so ga Italijani zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani, aretirali. Po enoletni kazni, ko so ga iz zapora izpustili zaradi hude bolezni, je še naprej deloval v Drami, pa tudi v Operi in objavljal pesmi.
Leta 1952 je Ježek napisal Zvezdico Zaspanko, prvo slovensko radijsko igro za otroke. Skupaj z Jožetom Galetom je ustvaril scenarij za mladinski film Kekec, v katerem je odigral vlogo Kosobrina in zanjo prejel posebno nagrado LR Kitajske, podpisal se je tudi pod pesmi za film Ne čakaj na maj, v katerem je odigral vlogo slikarja Trpina.
V filmih je tudi igral, s televizijo je sodeloval pri snemanju skečev in zabavnih oddaj. Leta 1972 je posnel svoje legendarne songe. Pri svojem ustvarjanju je pogosto prepletal družbeno kritiko in humor. V zadnjem času je v javnosti Ježek prepoznaven predvsem kot utemeljitelj šansona na Slovenskem, številni ga imajo tudi za prvega kantavtorja pri nas.
V svoji bogati karieri je Ježek prejel številne nagrade, med drugim leta 1975 tudi najprestižnejšo slovensko umetniško odlikovanje, Prešernovo nagrado za življenjske dosežke na področju radia in televizije, filma in literature. "Ustvarjalnost Franeta Milčinskega je v celoti resnično ljudska v najboljšem pomenu besede," so med drugim zapisali v utemeljitvi. ...
