1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, "zedinjeni Sloveniji". Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler.
Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja.
Narodnostne meje, ki jih je s tem zarisal na zemljevid, so v primerjavi s sedanjimi mejami segale znatno globlje v Avstrijo, na jugu so zajele še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu so bile znotraj današnjih meja.
Kozlerjeva Slovenija je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise.
Sicer pa Peter Kozler ni bil le avtor prvega slovenskega zemljevida in narodni buditelj; bil je tudi soustanovitelj Pivovarne bratov Kozler (predhodnice današnje Pivovarne Union), Trboveljske premogokopne družbe, eden vodilnih bančnikov ter pospeševalec graditve železnic. Peter Kozler se je rodil na današnji dan leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. ...
1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, "zedinjeni Sloveniji". Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler.
Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja.
Narodnostne meje, ki jih je s tem zarisal na zemljevid, so v primerjavi s sedanjimi mejami segale znatno globlje v Avstrijo, na jugu so zajele še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu so bile znotraj današnjih meja.
Kozlerjeva Slovenija je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise.
Sicer pa Peter Kozler ni bil le avtor prvega slovenskega zemljevida in narodni buditelj; bil je tudi soustanovitelj Pivovarne bratov Kozler (predhodnice današnje Pivovarne Union), Trboveljske premogokopne družbe, eden vodilnih bančnikov ter pospešec graditve železnic. Peter Kozler se je rodil na današnji dan leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. ...
