1990 je bil izveden plebiscit, na katerem so se volivci in volivke v Sloveniji odločili za odcepitev od Jugoslavije. Leto pozneje pa je bila na ta dan razglašena slovenska ustava.
Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila.
Zaradi zaostrenih političnih, gospodarskih in nacionalnih razmer, ki so dosegle sam vrh v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, se je v slovenskem prostoru dokončno izoblikovala misel o samostojni poti, zunaj okvirov tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990, na katerih je zmagala opozicija, povezana v Demos, in plebiscitu decembra istega leta je 26. junija 1991 slovensko vodstvo razglasilo neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo, že naslednji dan pa se je začela 10-dnevna vojna, ki se je za mlado državo končala uspešno.
23. decembra 1991, pa je skupščina razglasila ustavo, ki je pomenila osamosvojitev tudi v pravnem smislu. Ustavno sodišče je 23. december leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Osnutek ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. ...
1990 je bil izveden plebiscit, na katerem so se volivci in volivke v Sloveniji odločili za odcepitev od Jugoslavije. Leto pozneje pa je bila na ta dan razglašena slovenska ustava.
Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila.
Zaradi zaostrenih političnih, gospodarskih in nacionalnih razmer, ki so dosegle sam vrh v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, se je v slovenskem prostoru dokončno izoblikovala misel o samostojni poti, zunaj okvirov tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990, na katerih je zmagala opozicija, povezana v Demos, in plebiscitu decembra istega leta je 26. junija 1991 slovensko vodstvo razglasilo neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo, že naslednji dan pa se je začela 10-dnevna vojna, ki se je za mlado državo končala uspešno.
23. decembra 1991, pa je skupščina razglasila ustavo, ki je pomenila osamosvojitev tudi v pravnem smislu. Ustavno sodišče je 23. december leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Osnutek ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. ...
