1944 je umrl narodni heroj in pesnik Karel Destovnik Kajuh.
Po se imenujeta osnovni šoli v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju kot ena izmed slovenskih književnih nagrad ter bralna značka.
Karel Destovnik Kajuh je svoj vzdevek dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po osnovni šoli v Šoštanju je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi komunističnih idej in je nato šolanje nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo) in je bil tudi aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola.
V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo. 6. aprila 1941, ko je Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo, se je kot prostovoljec vključil v vojsko. 28. aprila 1941 ga je Gestapo odpeljal v zapor v Slovenj Gradcu in nato izpustil naslednji mesec. V Savinjski dolini se je nato skrival do septembra, ko je odšel v Ljubljano kjer se je pridružil NOB-ju.
Avgusta 1943 je odšel v partizane in je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji.
Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss - Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje. Istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.
Med vojno sta sicer izšli dve njegovi zbirki in sicer Markacije in Pesmi, ki jih je pripravila partizanska tehnika v maloštevilni nakladi. Njegove pesmi so bile med ljudmi v vojni in po njej izredno priljubljene. Leta 1953 so Kajuha razglasili za narodnega heroja Jugoslavije. ...
1944 je umrl narodni heroj in pesnik Karel Destovnik Kajuh.
Po se imenujeta osnovni šoli v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju kot ena izmed slovenskih književnih nagrad ter bralna značka.
Karel Destovnik Kajuh je svoj vzdevek dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po osnovni šoli v Šoštanju je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi komunističnih idej in je nato šolanje nadalj v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo) in je bil tudi aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola.
V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo. 6. aprila 1941, ko je Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo, se je kot prostovoljec vključil v vojsko. 28. aprila 1941 ga je Gestapo odpeljal v zapor v Slovenj Gradcu in nato izpustil naslednji mesec. V Savinjski dolini se je nato skrival do septembra, ko je odšel v Ljubljano kjer se je pridružil NOB-ju.
Avgusta 1943 je odšel v partizane in je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji.
Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss - Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje. Istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.
Med vojno sta sicer izšli dve njegovi zbirki in sicer Markacije in Pesmi, ki jih je pripravila partizanska tehnika v maloštevilni nakladi. Njegove pesmi so bile med ljudmi v vojni in po njej izredno priljubljene. Leta 1953 so Kajuha razglasili za narodnega heroja Jugoslavije. ...
