1966 se je rodil eden najboljših evropskih košarkarjev Jure Zdovc, ki je z jugoslovansko reprezentanco postal svetovni prvak leta 1990.
Zdovc je bil v tistih časih nepogrešljivi član na seznamu Dušana Ivkovića, ki je ob neverjetnih talentih, kot so bili Dražen Petrović, Toni Kukoč in Dino Radja, potreboval tudi garača v obrambi. Zdovc je več kot upravičil njegovo zaupanje in zatrl tiste, ki so bili v Beogradu proti skromnemu Slovencu. S t. i. zlato generacijo jugoslovanske reprezentance je v letih 1989 in 1991 osvojil naslov evropskih prvakov, leta 1990 naslov svetovnih prvakov, leta 1988 pa srebro medaljo na olimpijskih igrah.
V karieri je igral za Virtus Bologno, Limoges, Iraklis, Paris, Tofaš, Panionios, Slovan, Split in Olimpijo, pri kateri je uspešno deloval tudi kot trener in jo popeljal v Top 16 Evrolige. Vodil je tudi košarkarje Splita, Slovana, Iraklisa, Bosne, sanktpeterburškega Spartaka in turškega Gaziantepa. Z Bosno je postal bosanski prvak, z Olimpijo pa slovenski.
Decembra 2008 je postal selektor slovenske reprezentance in tedaj prvi zbral toliko poguma, da je napovedal naskok na medaljo. Na evropskem prvenstvu, ki ga je naslednje leto gostila Poljska, je Slovenija igrala odlično košarko, se prvič uvrstila v polfinale, v katerem pa je bila za las prekratka proti Srbiji, na koncu pa tesno, tudi po nekaterih čudnih sodniških odločitvah, ostala brez brona v dvoboju z Grčijo.
Decembra 2009 se je odločil, da ne bo več opravljal vloge selektorja in postal je trener ruskega prvoligaša Spartaka Sankt Peterburg. Na mesto selektorja se je vrnil leta 2014 in podpisal pogodbo za dve leti z možnostjo podaljšanja še za eno. ...
1966 se je rodil eden najboljših evropskih košarkarjev Jure Zdovc, ki je z jugoslovansko reprezentanco postal svetovni prvak leta 1990.
Zdovc je bil v tistih časih nepogrešljivi član na seznamu Dušana Ivkovića, ki je ob neverjetnih talentih, kot so bili Dražen Petrović, Toni Kukoč in Dino Radja, potreboval tudi garača v obrambi. Zdovc je več kot upravičil njegovo zaupanje in zatrl tiste, ki so bili v Beogradu proti skromnemu Slovencu. S t. i. zlato generacijo jugoslovanske reprezentance je v letih 1989 in 1991 osvojil naslov evropskih prvakov, leta 1990 naslov svetovnih prvakov, leta 1988 pa srebro medaljo na olimpijskih igrah.
V karieri je igral za Virtus Bologno, Limoges, Iraklis, Paris, Tofaš, Panionios, Slovan, Split in Olimpijo, pri kateri je uspešno deloval tudi kot trener in jo popeljal v Top 16 Evrolige. Vodil je tudi košarkarje Splita, Slovana, Iraklisa, Bosne, sanktpeterburškega Spartaka in turškega Gaziantepa. Z Bosno je postal bosanski prvak, z Olimpijo pa slovenski.
Decembra 2008 je postal selektor slovenske reprezentance in tedaj prvi zbral toliko poguma, da je napovedal naskok na medaljo. Na evropskem prvenstvu, ki ga je naslednje leto gostila Poljska, je Slovenija igrala odlično košarko, se prvič uvrstila v polfinale, v katerem pa je bila za las prekratka proti Srbiji, na koncu pa tesno, tudi po nekaterih čudnih sodniških odločitvah, ostala brez brona v dvoboju z Grčijo.
Decembra 2009 se je odločil, da ne bo več opravljal vloge selektorja in postal je trener ruskega prvoligaša Spartaka Sankt Peterburg. Na mesto selektorja se je vrnil leta 2014 in podpisal pogodbo za dve leti z možnostjo podaljšanja še za eno. ...
