2014 je v 96. letu starosti v Ljubljani umrl etnolog akademik Milko Matičetov.
Milko Matičetov je že pred drugo svetovno vojno začel zbirati in raziskovati slovensko ljudsko izročilo, posebej se je posvetil ljudskemu pripovedništvu. Širši javnosti je bil najbolj znan po raziskovanju Rezije, kjer je zbral več kot 3000 pravljic, poroča STA.
Raziskoval je celotni slovenski etnični prostor, pri čemer se je najbolj intenzivno posvečal obrobnim pokrajinam, poleg Rezije tudi Posočju, Slovenski Istri, Krasu pa tudi Zgornji Savski dolini, Koroški, Prekmurju in Porabju. Posebnost njegovega raziskovanja je bila terensko delo. Za razliko od tako imenovanih kabinetnih znanstvenikov je gradivo za svoja znanstvena dela pridobival med ljudmi in ustvarjalci.
Med svojimi pogostimi obiski Rezije je preučeval narečja Rezijanov, izdal je knjigi Zverinice iz Rezije in Rožice iz Rezije. Nekaj pravljic iz Matičetovih zapisov je izšlo tudi v tujih prevodih.
Matičetov, ki se je rodil v Koprivi na Krasu, je med drugim obiskoval Filozofsko fakulteto v Padovi, v Ljubljani pa je doktoriral na temo folklorne študije Sežgani in prerojeni človek pod mentorstvom Ivana Grafenauerja.
Bil je dvakratni predsednik Slovenskega etnografskega društva, deloval je kot kustos Slovenskega etnografskega muzeja in bil tudi sourednik znanstvene revije Slovenski etnograf. Do upokojitve leta 1985 je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU. Med letoma 1975 in 1985 je bil tudi njegov predstojnik.
Pri inštitutu je zasnoval Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi ter ga bogatil z evidenco in prepisi objav, z novimi zapisi in zvočnimi posnetki pripovedi iz vse Slovenije, posebej z obrobja in iz zamejstva.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Med njimi Levstikovo nagrado za Zverinice iz Rezije (1975) ter Murkovo priznanje za življenjsko delo leta 1989. Leta 1994 ga je rezijanska občinska skupščina izvolila za častnega občana Rezije. Od leta 2001 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Kot raziskovalec slovenskega pripovednega izročila se z gradivom, ki ga je zbiral, ukvarja pravljičarka Anja Štefan. ...
2014 je v 96. letu starosti v Ljubljani umrl etnolog akademik Milko Matičetov.
Milko Matičetov je že pred drugo svetovno vojno začel zbirati in raziskovati slovensko ljudsko izročilo, posebej se je posvetil ljudskemu pripovedništvu. Širši javnosti je bil najbolj znan po raziskovanju Rezije, kjer je zbral več kot 3000 pravljic, poroča STA.
Raziskoval je celotni slovenski etnični prostor, pri čemer se je najbolj intenzivno posvečal obrobnim pokrajinam, poleg Rezije tudi Posočju, Slovenski Istri, Krasu pa tudi Zgornji Savski dolini, Koroški, Prekmurju in Porabju. Posebnost njegovega raziskovanja je bila terensko delo. Za razliko od tako imenovanih kabinetnih znanstvenikov je gradivo za svoja znanstvena dela pridobival med ljudmi in ustvarjalci.
Med svojimi pogostimi obiski Rezije je preuč narečja Rezijanov, izdal je knjigi Zverinice iz Rezije in Rožice iz Rezije. Nekaj pravljic iz Matičetovih zapisov je izšlo tudi v tujih prevodih.
Matičetov, ki se je rodil v Koprivi na Krasu, je med drugim obiskoval Filozofsko fakulteto v Padovi, v Ljubljani pa je doktoriral na temo folklorne študije Sežgani in prerojeni človek pod mentorstvom Ivana Grafenauerja.
Bil je dvakratni predsednik Slovenskega etnografskega društva, deloval je kot kustos Slovenskega etnografskega muzeja in bil tudi sourednik znanstvene revije Slovenski etnograf. Do upokojitve leta 1985 je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU. Med letoma 1975 in 1985 je bil tudi njegov predstojnik.
Pri inštitutu je zasnoval Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi ter ga bogatil z evidenco in prepisi objav, z novimi zapisi in zvočnimi posnetki pripovedi iz vse Slovenije, posebej z obrobja in iz zamejstva.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Med njimi Levstikovo nagrado za Zverinice iz Rezije (1975) ter Murkovo priznanje za življenjsko delo leta 1989. Leta 1994 ga je rezijanska občinska skupščina izvolila za častnega občana Rezije. Od leta 2001 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Kot raziskovalec slovenskega pripovednega izročila se z gradivom, ki ga je zbiral, ukvarja pravljičarka Anja Štefan. ...
