2003 je concorde še zadnjič poletel na komercialni progi.
Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot navadno. Zanimivo je, da so bili motorji letala pri nizki hitrosti zelo neučinkoviti - samo da je prišel do vzletne steze, je concorde porabil dve toni goriva, pri veliki hitrosti pa izjemno učinkoviti. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom.
Concorde s prepoznavno obliko, rekordno hitrostjo in visokimi stroški še danes buri domišljijo ljubiteljev letalstva. Bil je ponos britansko-francoskega sodelovanja, po katerem je jeklena ptica dobila ime. Concorde namreč pomeni sodelovanje oz. dogovor. Prvič je poletel 2. marca 1969, sedem let pozneje pa je prvič poletel komercialno.
Letalo so poganjali štirje Olympusovi motorji, ki so bili sprva namenjeni za strateške bombnike. Kot glavni oblikovalec se je pod projekt podpisal Pierre Satre, njegova desna roka pa je bil sir Archibald Russell. Poleg motorjev je najbolj vroč del vsakega nadzvočnega letala njegov nos: ena največjih značilnosti concorda je bil ravno njegov premikajoči se nos, narejen iz posebnega aluminija. Njegova premičnost je združevala potrebo po ustrezni obliki, ki omogoča aerodinamično učinkovitost med poletom, hkrati pa pilotu omogoča dobro vidljivost med vzletanjem in pristajanjem.
Dan, ki je močno zaznamoval usodo concorda, je 25. julij 2000, ko je v nesreči Airfranceovega concorda v Gonessu umrlo 109 ljudi na letalu in še štirje na tleh. Po uradnih podatkih je nesrečo povzročil delček, ki je odpadel iz letala Continental Airlinesa DC-10, ki je z letališča vzletelo deset minut prej.
Čez tri leta, 10. aprila 2003, sta obe družbi hkrati oznanili, da bosta čez leto dni letala upokojili. Za umik concorda sta navedli nizko število potnikov po nesreči leta 2000, padec letalske industrije po napadih 11. septembra 2001 in dvig vzdrževalnih stroškov. Slavni Richard Branson je še isti dan podal ponudbo, da odkupi concorde BA po ceni milijon funtov za letalo, a so britanske oblasti njegovo ponudbo zavrnile. ...
2003 je concorde še zadnjič poletel na komercialni progi.
Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot navadno. Zanimivo je, da so bili motorji letala pri nizki hitrosti zelo neučinkoviti - samo da je prišel do vzletne steze, je concorde porabil dve toni goriva, pri veliki hitrosti pa izjemno učinkoviti. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom.
Concorde s prepoznavno obliko, rekordno hitrostjo in visokimi stroški še danes buri domišljijo ljubiteljev letalstva. Bil je ponos britansko-francoskega sodelovanja, po katerem je jeklena ptica dobila ime. Concorde namreč pomeni sodelovanje oz. dogovor. Prvič je poletel 2. marca 1969, sedem let pozneje pa je prvič poletel komercialno.
Letalo so poganjali štirje Olympusovi motorji, ki so bili sprva namenjeni za strateške bombnike. Kot glavni oblikovalec se je pod projekt podpisal Pierre Satre, njegova desna roka pa je bil sir Archibald Russell. Poleg motorjev je najbolj vroč del vsakega nadzvočnega letala njegov nos: ena največjih značilnosti concorda je bil ravno njegov premikajoči se nos, narejen iz posebnega aluminija. Njegova premičnost je združa potrebo po ustrezni obliki, ki omogoča aerodinamično učinkovitost med poletom, hkrati pa pilotu omogoča dobro vidljivost med vzletanjem in pristajanjem.
Dan, ki je močno zaznamoval usodo concorda, je 25. julij 2000, ko je v nesreči Airfranceovega concorda v Gonessu umrlo 109 ljudi na letalu in še štirje na tleh. Po uradnih podatkih je nesrečo povzročil delček, ki je odpadel iz letala Continental Airlinesa DC-10, ki je z letališča vzletelo deset minut prej.
Čez tri leta, 10. aprila 2003, sta obe družbi hkrati oznanili, da bosta čez leto dni letala upokojili. Za umik concorda sta navedli nizko število potnikov po nesreči leta 2000, padec letalske industrije po napadih 11. septembra 2001 in dvig vzdržnih stroškov. Slavni Richard Branson je še isti dan podal ponudbo, da odkupi concorde BA po ceni milijon funtov za letalo, a so britanske oblasti njegovo ponudbo zavrnile. ...
