2014 je v 74. letu umrla legendarna hrvaška filmska, gledališka in televizijska igralka Ana Karić.
Rojena je bila leta 1941 v Perušiću, leta 1963 je končala zagrebško Akademijo za gledališko umetnost. Že v prvem letniku zagrebške Akademije za gledališče in film je posnela svojo prvo glavno vlogo, Agnezo v Pustolovu pred vratima. Sprva se je v spomin vpisala s svojimi vlogami razkošnih ljudskih lepotic, pozneje z vlogami elegantnih čutnih žensk. S svojimi vlogami je zaznamovala tudi zlato obdobje Dramskega programa Televizije Zagreb.
Pred kamero največjih hrvaških filmskih režiserjev
Sodelovala je s znanimi hrvaškimi filmskimi režiserji, kot so Ante Babaja, Nikola Tanhofer, Zvonimir Berković, Krste Papić in mnogi drugi.
Kot urbana junakinja je zablestela v filmih Anteja Peterlića Slučajan život in Zvonimirja Berkovića Putovanje na mjesto nesreće vse do zadnjega, Nočne ladje (Noćni brodovi) Igorja Mirkovića, za katerega je leta 2012 dobila zlato areno v Puli. Med njenimi nedavnimi vlogami je vloga v televizijski seriji Na terapiji.
S Teatrom u gostima in Teatrom ITD prepotovala svet
Prvi del njene gledališke kariere je vezan na delo v Teatru u gostima, ki ga je zasnoval Relja Bašić. Z gledališčem je prepotovala vsa mesta v Jugoslaviji. Pozneje sta jo njena nadarjenost in intelektualna širina pripeljali v Teatar ITD. Zadnjih dvajset let je bila zaščitni znak Teatra ITD in je s predstavami gledališča gostovala po vsem svetu.
Njena kariera je trajala več kot pet desetletij. Prejela je nagrado hrvaškega gledališča za igralsko stvaritev v radijski drami za leto 2004/05, leta 2010 pa ji je Društvo hrvaških filmskih režiserjev podelilo nagrado Fabijana Šovagovića za poseben prispevek hrvaški kinematografiji.
V Sloveniji sodelovala z Mini teatrom
Pozna jo tudi slovensko gledališko občinstvo. V Sloveniji je igrala v predstavah Schnewittchen after party, Marš, Kvartet in Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana, vse v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra, kjer je pustila močne sledi. Buljan in Robert Waltl, direktor Mini teatra, jo imenujeta za svojo muzo. Igrala je tudi v številnih Buljanovih režijah na Hrvaškem, pogosto je na odru stala ob Robertu Waltlu.
Vznemirjenje igranja z leti še močnejše
Pred kratkim je za portal 24sata.hr povedala, da je vznemirjenje, ki ga čuti do igre, z leti igranja še močnejše. Tudi če je občutek pred odhodom na oder težko prenesti, se zaveda, da je zanjo koristen. Z izkušnjami je namreč spoznala, da ji trema pred začetkom predstave pomaga pri boljši koncentraciji, in dodala, da bo prenehala igrati šele takrat, ko bo trema izginila. Do zdaj pa na odru še nikoli ni doživela blokade ali pozabila besedila. ...
2014 je v 74. letu umrla legendarna hrvaška filmska, gledališka in televizijska igralka Ana Karić.
Rojena je bila leta 1941 v Perušiću, leta 1963 je končala zagrebško Akademijo za gledališko umetnost. Že v prvem letniku zagrebške Akademije za gledališče in film je posnela svojo prvo glavno vlogo, Agnezo v Pustolovu pred vratima. Sprva se je v spomin vpisala s svojimi vlogami razkošnih ljudskih lepotic, pozneje z vlogami elegantnih čutnih žensk. S svojimi vlogami je zaznamovala tudi zlato obdobje Dramskega programa Televizije Zagreb.
Pred kamero največjih hrvaških filmskih režiserjev
Sodelovala je s znanimi hrvaškimi filmskimi režiserji, kot so Ante Babaja, Nikola Tanhofer, Zvonimir Berković, Krste Papić in mnogi drugi.
Kot urbana junakinja je zablestela v filmih Anteja Peterlića Slučajan život in Zvonimirja Berkovića Putovanje na mjesto nesreće vse do zadnjega, Nočne ladje (Noćni brodovi) Igorja Mirkovića, za katerega je leta 2012 dobila zlato areno v Puli. Med njenimi nedavnimi vlogami je vloga v televizijski seriji Na terapiji.
S Teatrom u gostima in Teatrom ITD prepotovala svet
Prvi del njene gledališke kariere je vezan na delo v Teatru u gostima, ki ga je zasnoval Relja Bašić. Z gledališčem je prepotovala vsa mesta v Jugoslaviji. Pozneje sta jo njena nadarjenost in intelektualna širina pripeljali v Teatar ITD. Zadnjih dvajset let je bila zaščitni znak Teatra ITD in je s predstavami gledališča gostovala po vsem svetu.
Njena kariera je trajala več kot pet desetletij. Prejela je nagrado hrvaškega gledališča za igralsko stvaritev v radijski drami za leto 2004/05, leta 2010 pa ji je Društvo hrvaških filmskih režiserjev podelilo nagrado Fabijana Šovagovića za poseben prispevek hrvaški kinematografiji.
V Sloveniji sodelovala z Mini teatrom
Pozna jo tudi slovensko gledališko občinstvo. V Sloveniji je igrala v predstavah Schnewittchen after party, Marš, Kvartet in Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana, vse v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra, kjer je pustila močne sledi. Buljan in Robert Waltl, direktor Mini teatra, jo imenujeta za svojo muzo. Igrala je tudi v številnih Buljanovih režijah na Hrvaškem, pogosto je na odru stala ob Robertu Waltlu.
Vznemirjenje igranja z leti še močnejše
Pred kratkim je za portal 24sata.hr povedala, da je vznemirjenje, ki ga čuti do igre, z leti igranja še močnejše. Tudi če je občutek pred odhodom na oder težko prenesti, se zaveda, da je zanjo koristen. Z izkušnjami je namreč spoznala, da ji trema pred začetkom predstave pomaga pri boljši koncentraciji, in dodala, da bo prenehala igrati šele takrat, ko bo trema izginila. Do zdaj pa na odru še nikoli ni doživela blokade ali pozabila besedila. ...
