0490 pr. n. št. je grški vojak Fejdipid pretekel 42.195 metrov dolgo razdaljo od Maratona do Aten, da bi v mesto prinesel novico o zmagi nad Perzijci.
Sodeč po legendi je bil Fejdipid poslan z maratonskega bojišča v Atene z oznanilom, da so Grki porazili Perzijce v bitki pri Maratonu. Po izročilu je pretekel celotno razdaljo brez prestanka in ob prihodu planil v atensko skupščino ter vzkliknil "Nenikekamen!" ali "Zmagali smo!". Nato se je zgrudil in zaradi izčrpanosti umrl.
Pripoved o rojstvu maratona se je najprej pojavila v delu starogrškega filozofa Plutarha z naslovom O slavi Aten v prvem stoletju našega štetja, v katerem je citiral iz izgubljenega dela Heraklita Pontskega. A ime tekača v Plutarhovem zapisu variira, tako da se pojavlja Terzip iz Erhija oz. Evklej. Maraton je postal olimpijska disciplina leta 1896. ...
0490 pr. n. št. je grški vojak Fejdipid pretekel 42.195 metrov dolgo razdaljo od Maratona do Aten, da bi v mesto prinesel novico o zmagi nad Perzijci.
Sodeč po legendi je bil Fejdipid poslan z maratonskega bojišča v Atene z oznanilom, da so Grki porazili Perzijce v bitki pri Maratonu. Po izročilu je pretekel celotno razdaljo brez prestanka in ob prihodu planil v atensko skupščino ter vzkliknil "Nenikekamen!" ali "Zmagali smo!". Nato se je zgrudil in zaradi izčrpanosti umrl.
Pripoved o rojstvu maratona se je najprej pojavila v delu starogrškega filozofa Plutarha z naslovom O slavi Aten v prvem stoletju našega štetja, v katerem je citiral iz izgubljenega dela Heraklita Pontskega. A ime tekača v Plutarhovem zapisu variira, tako da se pojavlja Terzip iz Erhija oz. Evklej. Maraton je postal olimpijska disciplina leta 1896. ...
