1897 je umrl slovenski pisatelj, publicist in pravnik Janko Kersnik, predstavnik slovenskega realističnega slovstva s konca 19. stoletja.
Kersnik se je rodil v plemiški družini na Brdu pri Lukovici 4. septembra 1852. Na Dunaju in v Gradcu je študiral pravo, ko se je vrnil domov pa je sprva delal kot notar. Leta 1883 je bil izglasovan za deželnega poslanca, kasneje pa je bil izvoljen tudi za župana lukoviške občine.
Začel je s pisanjem nemških pesmi , a je to pod vplivom svojega učitelja Frana Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi. V svojih besedilih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere pri nas. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s klerikalizmom in strankarsko omejenostjo. Pisal je tudi o Staroslovencih, nemškutarjih in politiki.
Ob prijateljevanju z Jurčičem se je lotil romanov Na Žerinjah in končal njegove Rokovnjače. V romanih Ciklamen, Agitator, Rošlin in Vrjanko in Jara gospoda je upodobil malomestno in trško družbo, podeželskega izobraženca ter družabno in politično povzpetništvo. V predavanju Razvoj svetovne poezije se je zavzel za realizem, prekrit s tančico idealizma. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast in Rejenčeva osveta.
Kersnik je umrl je 28. julija 1897 v Ljubljani zaradi jetike na grlu. ...
1897 je umrl slovenski pisatelj, publicist in pravnik Janko Kersnik, predstavnik slovenskega realističnega slovstva s konca 19. stoletja.
Kersnik se je rodil v plemiški družini na Brdu pri Lukovici 4. septembra 1852. Na Dunaju in v Gradcu je študiral pravo, ko se je vrnil domov pa je sprva delal kot notar. Leta 1883 je bil izglasovan za deželnega poslanca, kasneje pa je bil izvoljen tudi za župana lukoviške občine.
Začel je s pisanjem nemških pesmi , a je to pod vplivom svojega učitelja Frana Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi. V svojih besedilih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere pri nas. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s klerikalizmom in strankarsko omejenostjo. Pisal je tudi o Staroslovencih, nemškutarjih in politiki.
Ob prijateljevanju z Jurčičem se je lotil romanov Na Žerinjah in končal njegove Rokovnjače. V romanih Ciklamen, Agitator, Rošlin in Vrjanko in Jara gospoda je upodobil malomestno in trško družbo, podeželskega izobraženca ter družabno in politično povzpetništvo. V predavanju Razvoj svetovne poezije se je zavzel za realizem, prekrit s tančico idealizma. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast in Rejenčeva osveta.
Kersnik je umrl je 28. julija 1897 v Ljubljani zaradi jetike na grlu. ...
