1954 se je rodila Angela Merkel, ki je kot prva ženska prevzela vodenje ene od nemških političnih strank ter postala kanclerka.
Angela Dorothea Käsner, kot je njeno polno dekliško ime, se je rodila v Hamburgu. Dedek po očetovi strani Ludwig Kazmierczak je bil po rodu Poljak iz Poznanja, ki se je po prvi svetovni vojni preselil v Berlin ter svoj priimek spremenil v Käsner. Po študiju fizike se je zaposlila in nadaljevala študij na Centralnem inštitutu za fizikalno kemijo na akademiji za znanost v Berlin-Adlershofu. Po dokončanju doktorata je delala kot raziskovalka in je med drugim napisala več znanstvenih člankov.
Merklova se je v svet politike podala v prelomnih časih 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1989 se je po padcu berlinskega zidu priključila demokratičnemu gibanju in se včlanila v novo stranko Demokratično prebujenje. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij decembra 1990 je bila izvoljena v bundestag kot predstavnica okrožja Stalsund-Nordvorpomemmern-Rugen. Njena stranka se je kmalu združila s krščanskodemokratsko stranko CDU in v tretji vladi kanclerja Helmuta Kohla je Merklova najprej zasedla mesto ministrice za ženske in mladino, potem pa je postala ministrica za okolje in jedrsko varnost. Postala je najmlajša ministrica v kabinetu Helmuta Kohla.
Prva ženska na čelu stranke v Nemčiji
Po Kohlovem porazu na volitvah leta 1998 je Merklova postala generalna sekretarka CDU-ja, dve leti pozneje pa je postala njena predsednica. Številni so bili ob njenem imenovanju zelo presenečeni: prevzela je vajeti stranke, v kateri prevladujejo katoliki, sama pa je protestantka, v stranki prevladujejo moški, ona pa je kot prva ženska prevzela vodenje ene od nemških političnih strank.
Njena priljubljenost je počasi rasla, a je stranka dve leti pozneje, leta 2002, v boj proti Gerhardu Schröderju raje kot njo kljub vsemu poslala Edmunda Stoiberja, ki pa je bil poražen. Drugo možnost je izkoristila: leta 2005 se je podala v boj proti kanclerju Schröderju, izid na volitvah pa je bil izjemno tesen, njena stranka je dobila le odstotek več glasov kot Schröderjevi socialdemokrati SPD. Zmago sta razglasili obe stranki, čeprav nobena izmed njiju ni mogla oblikovati koalicije, ki bi imela večino. Po treh tednih trdih pogajanj je prišlo do dogovora o oblikovanju velike koalicije, njeno žezlo pa je prevzela Merklova, ki je tako postala prva nemška kanclerka.
V primerjavi s štirimi leti prej je bil izid volitev leta 2009 veliko bolj jasen: CDU je imela boljši volilni izid in je vlado oblikovala v koaliciji z liberalno Svobodno demokratsko stranko (FDP). Po štirih gospodarsko razburkanih letih je Merklova po zmagi na volitvah 17. decembra še tretjič postala nemška kanclerka, drugič kot voditeljica koalicije med njeno krščansko demokratsko unijo in socialdemokrati. ...
1954 se je rodila Angela Merkel, ki je kot prva ženska prevzela vodenje ene od nemških političnih strank ter postala kanclerka.
Angela Dorothea Käsner, kot je njeno polno dekliško ime, se je rodila v Hamburgu. Dedek po očetovi strani Ludwig Kazmierczak je bil po rodu Poljak iz Poznanja, ki se je po prvi svetovni vojni preselil v Berlin ter svoj priimek spremenil v Käsner. Po študiju fizike se je zaposlila in nadalja študij na Centralnem inštitutu za fizikalno kemijo na akademiji za znanost v Berlin-Adlershofu. Po dokončanju doktorata je delala kot raziskovalka in je med drugim napisala več znanstvenih člankov.
Merklova se je v svet politike podala v prelomnih časih 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1989 se je po padcu berlinskega zidu priključila demokratičnemu gibanju in se včlanila v novo stranko Demokratično prebujenje. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij decembra 1990 je bila izvoljena v bundestag kot predstavnica okrožja Stalsund-Nordvorpomemmern-Rugen. Njena stranka se je kmalu združila s krščanskodemokratsko stranko CDU in v tretji vladi kanclerja Helmuta Kohla je Merklova najprej zasedla mesto ministrice za ženske in mladino, potem pa je postala ministrica za okolje in jedrsko varnost. Postala je najmlajša ministrica v kabinetu Helmuta Kohla.
Prva ženska na čelu stranke v Nemčiji
Po Kohlovem porazu na volitvah leta 1998 je Merklova postala generalna sekretarka CDU-ja, dve leti pozneje pa je postala njena predsednica. Številni so bili ob njenem imenovanju zelo presenečeni: prevzela je vajeti stranke, v kateri prevladujejo katoliki, sama pa je protestantka, v stranki prevladujejo moški, ona pa je kot prva ženska prevzela vodenje ene od nemških političnih strank.
Njena priljubljenost je počasi rasla, a je stranka dve leti pozneje, leta 2002, v boj proti Gerhardu Schröderju raje kot njo kljub vsemu poslala Edmunda Stoiberja, ki pa je bil poražen. Drugo možnost je izkoristila: leta 2005 se je podala v boj proti kanclerju Schröderju, izid na volitvah pa je bil izjemno tesen, njena stranka je dobila le odstotek več glasov kot Schröderjevi socialdemokrati SPD. Zmago sta razglasili obe stranki, čeprav nobena izmed njiju ni mogla oblikovati koalicije, ki bi imela večino. Po treh tednih trdih pogajanj je prišlo do dogovora o oblikovanju velike koalicije, njeno žezlo pa je prevzela Merklova, ki je tako postala prva nemška kanclerka.
V primerjavi s štirimi leti prej je bil izid volitev leta 2009 veliko bolj jasen: CDU je imela boljši volilni izid in je vlado oblikovala v koaliciji z liberalno Svobodno demokratsko stranko (FDP). Po štirih gospodarsko razburkanih letih je Merklova po zmagi na volitvah 17. decembra še tretjič postala nemška kanclerka, drugič kot voditeljica koalicije med njeno krščansko demokratsko unijo in socialdemokrati. ...
