2014 je v 76. letu starosti je po dolgi bolezni umrl je džezist Charlie Haden.
S tremi grammyji nagrajeni Haden je veljal za inovativnega kontrabasista, ki je pred samostojno kariero igral z glasbeniki formata, kot sta saksofonist Ornette Coleman in pianist Keith Jarrett.
Zaslovel je proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja kot član Colemanovega revolucionarnega kvarteta, na sredini sedemdesetih pa je bil eden izmed ključnih članov prav tako cenjene Jarretove zasedbe.
Skozi svojo dolgo kariero je gostoval na albumih elitnih glasbenikov, kot so Don Cherry, Gato Barbieri, John in Alice Coltrane, Archie Shepp, Dizzy Gillespie, Lee Konitz, Joe Henderson, Abbey Lincoln, Joe Lovano itd. Sodeloval pa je tudi z nekaterimi ikonami popularne kulture, na primer z Yoko Ono, Ringom Starrom in Beckom.
Od petja h kontrabasu
Rodil se je leta 1937 v Iowi v glasbeni družini. S starši, starejšimi brati in sestro je prepeval v Haden Family Bandu, ki je imel celo svojo oddajo na nacionalnem radiu. Pri petnajstih mu je otroška paraliza poškodovala glasilke, s čimer se je končala njegova pevska pot, vendar pa je nadaljeval igranje kontrabasa, ki se ga je naučil igrati leto prej.
Prelomnega pomena za njegovo preusmeritev v džez je bil nastop Charlieja Parkerja, ki ga je Haden slišal po radiu. Vendar pa samo zanimanje za kontrabas pri njem ni izviralo iz teh glasbenih vod, temveč ga je navdahnila klasična glasba, še posebej so ga fascinirale basovske linije v Bachovih kompozicijah.
Premik na Zahodno obalo
Z devetnajstimi leti se je preselil v Los Angeles, kjer se je vpisal na Westlake College of Modern Music in začel nastopati z lokalnimi džezisti, kot so pianist Hampton Hawes, ki je bil tudi njegov zgodnji mentor, ter s saksofonistoma Artom Pepperjem in Dexterjem Gordonom. To ga je kmalu privedlo do altovskega saksofonista Colemana, ki je takrat že razvijal svoj koncept svobodnjaškega džeza.
Leta 1969 je s pianistko in skladateljico Carlo Bley ustanovil politično angažiran džezovski orkester Liberation Music Orchestra, v katerem sta sodelovala še trobentač Don Cherry in saksofonist Dewey Redman, pa tudi bobnarja Paul Motian in Andrew Cyrille, pozavnist Roswell Rudd in saksofonist Gato Barbieri. V letih 1983, 1990 in 2005 so se ponovno združili v studiu.
Pozneje je snemal tudi s kvartetom Old and New Dreams, ki so ga sestavljali nekateri glasbeniki, s katerimi je že igral v obdobju sodelovanja s Colemanom. Leto 1987 pa je prineslo ustanovitev lastne zasedbe Quartet West, ki je v številnih letih ustvarjanja dosegla tako komercialni uspeh kot tudi hvalo kritikov.
Nadaljevanje "družinskega posla"
Haden pa je nekako nadaljeval dejavnost, v katero so ga uvedli starši, saj je z ženo, sinom Joshem ter hčerami trojčicami Tanyo, Petro in Rachel leta 2008 posnel album Rambling Boy, ki vključuje tudi zgodnje radijske posnetke Haden Family Banda.
Šest let pozneje je prejel nagrado zveznega programa za podporo umetniške odličnosti National Endowment for the Arts’ Jazz Masters. Nagrado podeljujejo od 1982, za prihodnje leto pa je že znano, da jo bo prejela tudi prej omenjena Carla Bley. ...
2014 je v 76. letu starosti je po dolgi bolezni umrl je džezist Charlie Haden.
S tremi grammyji nagrajeni Haden je veljal za inovativnega kontrabasista, ki je pred samostojno kariero igral z glasbeniki formata, kot sta saksofonist Ornette Coleman in pianist Keith Jarrett.
Zaslovel je proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja kot član Colemanovega revolucionarnega kvarteta, na sredini sedemdesetih pa je bil eden izmed ključnih članov prav tako cenjene Jarretove zasedbe.
Skozi svojo dolgo kariero je gostoval na albumih elitnih glasbenikov, kot so Don Cherry, Gato Barbieri, John in Alice Coltrane, Archie Shepp, Dizzy Gillespie, Lee Konitz, Joe Henderson, Abbey Lincoln, Joe Lovano itd. Sodeloval pa je tudi z nekaterimi ikonami popularne kulture, na primer z Yoko Ono, Ringom Starrom in Beckom.
Od petja h kontrabasu
Rodil se je leta 1937 v Iowi v glasbeni družini. S starši, starejšimi brati in sestro je prep v Haden Family Bandu, ki je imel celo svojo oddajo na nacionalnem radiu. Pri petnajstih mu je otroška paraliza poškodovala glasilke, s čimer se je končala njegova pevska pot, vendar pa je nadalj igranje kontrabasa, ki se ga je naučil igrati leto prej.
Prelomnega pomena za njegovo preusmeritev v džez je bil nastop Charlieja Parkerja, ki ga je Haden slišal po radiu. Vendar pa samo zanimanje za kontrabas pri njem ni izviralo iz teh glasbenih vod, temveč ga je navdahnila klasična glasba, še posebej so ga fascinirale basovske linije v Bachovih kompozicijah.
Premik na Zahodno obalo
Z devetnajstimi leti se je preselil v Los Angeles, kjer se je vpisal na Westlake College of Modern Music in začel nastopati z lokalnimi džezisti, kot so pianist Hampton Hawes, ki je bil tudi njegov zgodnji mentor, ter s saksofonistoma Artom Pepperjem in Dexterjem Gordonom. To ga je kmalu privedlo do altovskega saksofonista Colemana, ki je takrat že razvijal svoj koncept svobodnjaškega džeza.
Leta 1969 je s pianistko in skladateljico Carlo Bley ustanovil politično angažiran džezovski orkester Liberation Music Orchestra, v katerem sta sodelovala še trobentač Don Cherry in saksofonist Dewey Redman, pa tudi bobnarja Paul Motian in Andrew Cyrille, pozavnist Roswell Rudd in saksofonist Gato Barbieri. V letih 1983, 1990 in 2005 so se ponovno združili v studiu.
Pozneje je snemal tudi s kvartetom Old and New Dreams, ki so ga sestavljali nekateri glasbeniki, s katerimi je že igral v obdobju sodelovanja s Colemanom. Leto 1987 pa je prineslo ustanovitev lastne zasedbe Quartet West, ki je v številnih letih ustvarjanja dosegla tako komercialni uspeh kot tudi hvalo kritikov.
Nadaljevanje "družinskega posla"
Haden pa je nekako nadalj dejavnost, v katero so ga uvedli starši, saj je z ženo, sinom Joshem ter hčerami trojčicami Tanyo, Petro in Rachel leta 2008 posnel album Rambling Boy, ki vključuje tudi zgodnje radijske posnetke Haden Family Banda.
Šest let pozneje je prejel nagrado zveznega programa za podporo umetniške odličnosti National Endowment for the Arts’ Jazz Masters. Nagrado podeljujejo od 1982, za prihodnje leto pa je že znano, da jo bo prejela tudi prej omenjena Carla Bley. ...
