1929 se je v Ljubljani rodila filmska oblikovalka maske Berta Meglič. Po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem celovečernem povojnem filmu, Na svoji zemlji leta 1948.
Njeno delo so visoko cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer Bitki na Neretvi. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov.
V bogatem ustvarjalnem življenju je soustvarjala pestro galerijo filmskih likov v nekaj najbolj znanih slovenskih filmih, kot so Srečno Kekec, Ne joči Peter, Kala, Vesna, Vdovstvo Karoline Žašler, Idealist in več kot 50 drugih. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Umrla je leta 2006. ...
1929 se je v Ljubljani rodila filmska oblikovalka maske Berta Meglič. Po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem celovečernem povojnem filmu, Na svoji zemlji leta 1948.
Njeno delo so visoko cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer Bitki na Neretvi. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov.
V bogatem ustvarjalnem življenju je soustvarjala pestro galerijo filmskih likov v nekaj najbolj znanih slovenskih filmih, kot so Srečno Kekec, Ne joči Peter, Kala, Vesna, Vdovstvo Karoline Žašler, Idealist in več kot 50 drugih. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Umrla je leta 2006. ...
