2009 je vrata odprl težko pričakovani Novi muzej Akropole, ki bi moral biti končan že do olimpijskih iger leta 2004, a se je zaradi sodnih postopkov (v zvezi s 25 zgradbami, ki jih je bilo treba zaradi nove porušiti) vse skupaj zavleklo.
Grčija se lahko po desetletjih zavlačevanja in žolčnih prepirov pohvali z velikopoteznim in arhitekturno drznim centrom za razstavljanje artefaktov svojega najpomembnejšega arheološkega najdišča.
Muzej Akropole je delo švicarskega arhitekta Bernarda Tschumija. Gradnja veličastne trinadstropne zgradbe je stala 130 milijonov evrov, več kot 4.000 artefaktov pa je razporejenih po približno 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov.
Elginski kamen spotike
Gradnje pa se Grki niso lotili samo v imenu promocije turizma, ampak tudi zato, da bi dokončno utišali Britance in njihov argument, da Grčija nima primernega prostora, kjer bi lahko razstavila vse odtujene artefakte, katerih vrnitev zahtevajo od Anglije. Direktor novega muzeja Dimitris Pantermalis je Britanski muzej že pozval, naj Grčiji vrne kipe, ki so jih z Akropole odnesli pred dvema stoletjema. To je po njegovih besedah priložnost, da popravijo svoje "barbarsko dejanje". Grčijo že trideset let namreč "mučijo" t. i. Elginovi marmorni kipi, ki so prvotno krasili Partenon in druge stavbe atenske akropole in ki so jih Britanci na Otok odpeljali po tem, ko je takratnemu britanskemu veleposlaniku Thomasu Brucu, grofu Elginskemu, od otomanske oblasti uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Velika Britanija se brani, da bi vsak transport kipov, ki so jih pravzaprav dobili povsem zakonito, te lahko ogrozil, poleg tega pa bi jih bilo tudi povsem nemogoče postaviti na njihovo izvorno mesto. ...
2009 je vrata odprl težko pričakovani Novi muzej Akropole, ki bi moral biti končan že do olimpijskih iger leta 2004, a se je zaradi sodnih postopkov (v zvezi s 25 zgradbami, ki jih je bilo treba zaradi nove porušiti) vse skupaj zavleklo.
Grčija se lahko po desetletjih zavlačevanja in žolčnih prepirov pohvali z velikopoteznim in arhitekturno drznim centrom za razstavljanje artefaktov svojega najpomembnejšega arheološkega najdišča.
Muzej Akropole je delo švicarskega arhitekta Bernarda Tschumija. Gradnja veličastne trinadstropne zgradbe je stala 130 milijonov evrov, več kot 4.000 artefaktov pa je razporejenih po približno 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov.
Elginski kamen spotike
Gradnje pa se Grki niso lotili samo v imenu promocije turizma, ampak tudi zato, da bi dokončno utišali Britance in njihov argument, da Grčija nima primernega prostora, kjer bi lahko razstavila vse odtujene artefakte, katerih vrnitev zahtevajo od Anglije. Direktor novega muzeja Dimitris Pantermalis je Britanski muzej že pozval, naj Grčiji vrne kipe, ki so jih z Akropole odnesli pred dvema stoletjema. To je po njegovih besedah priložnost, da popravijo svoje "barbarsko dejanje". Grčijo že trideset let namreč "mučijo" t. i. Elginovi marmorni kipi, ki so prvotno krasili Partenon in druge stavbe atenske akropole in ki so jih Britanci na Otok odpeljali po tem, ko je takratnemu britanskemu veleposlaniku Thomasu Brucu, grofu Elginskemu, od otomanske oblasti uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Velika Britanija se brani, da bi vsak transport kipov, ki so jih pravzaprav dobili povsem zakonito, te lahko ogrozil, poleg tega pa bi jih bilo tudi povsem nemogoče postaviti na njihovo izvorno mesto. ...
