1933 so v Ljubljani odprli kavarno na vrhu Nebotičnika, ki je veljal za najvišjo stavbo v Srednji Evropi oziroma na Balkanu.
Stolpnica arhitekta Vladimirja Šubica je bila več desetletij simbol sodobne Ljubljane, še danes pa je ena najvišjih zgradb v prestolnici. Slavnostno so jo odprli prav 21. februarja
Nebotičnik, zgrajen po naročilu Pokojninskega sklada, je zrastel na mestu srednjeveškega samostana. Zgradba s 13 nadstropji stoji na 16 stebrih in ima temelje, ki segajo 18 metrov v globino, zaradi česar velja za eno potresno najvarnejših zgradb v Ljubljani. Nebotičnik, ki v višino meri 70 metrov, je bil prva visoka zgradba v Ljubljani, ki se je dvignila nad baročno silhueto zvonikov. Sloko stolpnico označuje enoten volumen, na vrhu nadgrajen z valjastim tempeljskim stebriščnim zaključkom.
Največja sreča: zavist sosedov
Ljubljančani so bili na Nebotičnik ponosni, njegova višina je vzbujala zavist pri južnih sosedih. Časnik Slovenski narod je 19. septembra 1931 pisal: "Na naš Nebotičnik smo Ljubljančani in Slovenci upravičeno ponosni. Prav tako poslopje so si zgradili v Kölnu, drugo nič višje imajo v Berlinu (...) Nebotičnik nam zavidajo Beograjčani in Zagrebčani in Beograjčani so že sklenili postaviti nebotičnik s 25 nadstropji, Zagrebčani bi jih pa seveda radi prekosili in hočejo napraviti nebotičnik s 27 nadstropji, samo da nimajo še potrebnega drobiža."
Vrhnja nadstropja so bila že od samega začetka namenjena gostinski dejavnosti, a je ta ob koncu 90. let zamrla, po temeljiti prenovi leta 2010 pa so ta nadstropja znova odprli. Danes je v zgornjih nadstropjih Nebotičnika, ki je opevan tudi v skladbi skupine Bele vrane, obnovljena kavarna in restavracija. Nekaj stanovanj v spodnjih nadstropjih so predelali v pisarne, sicer pa v njem, tako kot je bilo predvideno že pred 80 leti, delujejo različne trgovine, uradi in podjetja. ...
1933 so v Ljubljani odprli kavarno na vrhu Nebotičnika, ki je veljal za najvišjo stavbo v Srednji Evropi oziroma na Balkanu.
Stolpnica arhitekta Vladimirja Šubica je bila več desetletij simbol sodobne Ljubljane, še danes pa je ena najvišjih zgradb v prestolnici. Slavnostno so jo odprli prav 21. februarja
Nebotičnik, zgrajen po naročilu Pokojninskega sklada, je zrastel na mestu srednjeveškega samostana. Zgradba s 13 nadstropji stoji na 16 stebrih in ima temelje, ki segajo 18 metrov v globino, zaradi česar velja za eno potresno najvarnejših zgradb v Ljubljani. Nebotičnik, ki v višino meri 70 metrov, je bil prva visoka zgradba v Ljubljani, ki se je dvignila nad baročno silhueto zvonikov. Sloko stolpnico označuje enoten volumen, na vrhu nadgrajen z valjastim tempeljskim stebriščnim zaključkom.
Največja sreča: zavist sosedov
Ljubljančani so bili na Nebotičnik ponosni, njegova višina je vzbujala zavist pri južnih sosedih. Časnik Slovenski narod je 19. septembra 1931 pisal: "Na naš Nebotičnik smo Ljubljančani in Slovenci upravičeno ponosni. Prav tako poslopje so si zgradili v Kölnu, drugo nič višje imajo v Berlinu (...) Nebotičnik nam zavidajo Beograjčani in Zagrebčani in Beograjčani so že sklenili postaviti nebotičnik s 25 nadstropji, Zagrebčani bi jih pa seveda radi prekosili in hočejo napraviti nebotičnik s 27 nadstropji, samo da nimajo še potrebnega drobiža."
Vrhnja nadstropja so bila že od samega začetka namenjena gostinski dejavnosti, a je ta ob koncu 90. let zamrla, po temeljiti prenovi leta 2010 pa so ta nadstropja znova odprli. Danes je v zgornjih nadstropjih Nebotičnika, ki je opevan tudi v skladbi skupine Bele vrane, obnovljena kavarna in restavracija. Nekaj stanovanj v spodnjih nadstropjih so predelali v pisarne, sicer pa v njem, tako kot je bilo predvideno že pred 80 leti, delujejo različne trgovine, uradi in podjetja. ...
