1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slovenski pripovednik in politik Ivan Tavčar.
Na Dunaju je študiral pravo in nato opravljal odvetniško službo. Kmalu je stopil v politično življenje kot ena vodilnih osebnosti liberalne stranke. Postal je deželni in državni poslanec in ljubljanski župan. Rodil se je 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu.
Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani, kjer je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski župan.
Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v Celju, Kamniku, Kranju, Krškem in Šoštanju. Umrl je leta 1923.
Njegova najbolj znana dela so Cvetje v jeseni iz leta 1917, Visoška kronika je nastala dve leti kasneje, delo Izza kongresa pa je nastajalo v letih od 1905 do 1908. Zanj je značilno, da je v zrelih in poznih letih pisal manj, a so takrat nastala njegova najboljša dela. ...
1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slovenski pripovednik in politik Ivan Tavčar.
Na Dunaju je študiral pravo in nato opravljal odvetniško službo. Kmalu je stopil v politično življenje kot ena vodilnih osebnosti liberalne stranke. Postal je deželni in državni poslanec in ljubljanski župan. Rodil se je 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu.
Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani, kjer je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski župan.
Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v Celju, Kamniku, Kranju, Krškem in Šoštanju. Umrl je leta 1923.
Njegova najbolj znana dela so Cvetje v jeseni iz leta 1917, Visoška kronika je nastala dve leti kasneje, delo Izza kongresa pa je nastajalo v letih od 1905 do 1908. Zanj je značilno, da je v zrelih in poznih letih pisal manj, a so takrat nastala njegova najboljša dela. ...
