1836 je umrl slovenski jamar Luka Čeč, ki je poznan po odkritju do leta 1818 neznanega dela Postojnske jame.
Čeč se je rodil 11. oktobra leta 1785 v Postojni. Znan je postal, ko je 14. aprila 1818 odkril pot v do takrat neznani del Postojnske jame. Do odkritja je prišlo po naključju, saj je 16. aprila 1818 hotel jamo obiskati tedanji Avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Gostitelji so želeli za visoki obisk jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skalah postavili piramido s prosojnim napisom. Luka Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame.
Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Verodostojnost Čečevega odkritja je potrdilo šele zaslišanje nekdanjega cestega nadzornika v Postojni Jakoba Vidmarja, ki ga je 19. decembra 1823 zaslišal okrožni komisar Friedrich Kreizberger pl. Kreizberg. Kljub temu zapisu so Čeča uradno razglasili za odkritelja šele leta 1854, ko je o zapisniku zaslišanja v svojem delu o slovenskih jamah pisal znani geograf in krasoslovec Adolf Schmidl.
Čeč se je proslavil tudi z odkritjem prvega znanega jamskega hrošča - drobnovratnika. Tega je odkril leta 1831 ob raziskovanju notranjih delov Postojnske jame.
Umrl je za posledicami kuge, ki je pred tem ubila tudi dva od njegovih osmih otrok ter ženo Katarino. Ob 150-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame so v Kongresni dvorani jame odkrili spominsko ploščo Luki Čeču. Po njem se danes imenuje tudi jamarski klub iz Postojne. ...
1836 je umrl slovenski jamar Luka Čeč, ki je poznan po odkritju do leta 1818 neznanega dela Postojnske jame.
Čeč se je rodil 11. oktobra leta 1785 v Postojni. Znan je postal, ko je 14. aprila 1818 odkril pot v do takrat neznani del Postojnske jame. Do odkritja je prišlo po naključju, saj je 16. aprila 1818 hotel jamo obiskati tedanji Avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški z ženo, cesarico Karolino Avgusto. Gostitelji so želeli za visoki obisk jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skalah postavili piramido s prosojnim napisom. Luka Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame.
Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Verodostojnost Čečevega odkritja je potrdilo šele zaslišanje nekdanjega cestega nadzornika v Postojni Jakoba Vidmarja, ki ga je 19. decembra 1823 zaslišal okrožni komisar Friedrich Kreizberger pl. Kreizberg. Kljub temu zapisu so Čeča uradno razglasili za odkritelja šele leta 1854, ko je o zapisniku zaslišanja v svojem delu o slovenskih jamah pisal znani geograf in krasoslovec Adolf Schmidl.
Čeč se je proslavil tudi z odkritjem prvega znanega jamskega hrošča - drobnovratnika. Tega je odkril leta 1831 ob raziskovanju notranjih delov Postojnske jame.
Umrl je za posledicami kuge, ki je pred tem ubila tudi dva od njegovih osmih otrok ter ženo Katarino. Ob 150-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame so v Kongresni dvorani jame odkrili spominsko ploščo Luki Čeču. Po njem se danes imenuje tudi jamarski klub iz Postojne. ...
