1952 se je rodil italijanski atlet Pietro Mennea. Najbolj znan je po izjemnem svetovnem rekordu na 200 metrov (19,72), ki ga je kot študent političnih znanosti postavil na veliki nadmorski višini v Ciudad de Mexicu.
Številni atleti so ga skušali popraviti, a šele leta 1996 je to uspelo legendarnemu Michaelu Johnsonu. Leta 1971 je na evropskem prvenstvu debitiral z bronastim odličjem v štafeti 4x100 m. Na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu je na 200 m osovjil bron. Zmagal je Valerij Borzov iz Sovjetske zveze pred Američanom Larryjem Blackom. Na domačem evropskem prvenstvu v Rimu je zmagal na 200 m, srebrn pa je bil na 100 m (za Borzovom) in s štafeto 4x100 m.
Štiri leta zatem je v Pragi ubranil naslov na 200 m, zmagal pa je tudi na polovico krajši razdalji. Svoj največji uspeh je dosegel na olimpijskih igrah v Moskvi, kjer ni bilo Američanov. V finalu teka na 200 m je Britatca Allana Wellsa ugnal za tri stotinke sekunde in si pritekel zlato.Po OI-ju se je prvič odločil, da konča kariero, a se je vrnil in na na prvem svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih na 200 m osvojil bron. Leto kasneje je branil zalto na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Kot prvi v zgodovini se je še četrtič uvrstil v finale, kjer je bil sedmi. Tudi druga upokojitev je trajala le do OI-ja v Seulu leta 1988, kjer je že petič nastopil na največjem športnem dogodku. Pri 36 letih se mu ni uspelo prebiti skozi kvalifikacijske teke na 200 m in tako se je dokončno poslovil. Med letoma 1999 in 2004 je bil poslanec Evropskega parlamenta. ...
1952 se je rodil italijanski atlet Pietro Mennea. Najbolj znan je po izjemnem svetovnem rekordu na 200 metrov (19,72), ki ga je kot študent političnih znanosti postavil na veliki nadmorski višini v Ciudad de Mexicu.
Številni atleti so ga skušali popraviti, a šele leta 1996 je to uspelo legendarnemu Michaelu Johnsonu. Leta 1971 je na evropskem prvenstvu debitiral z bronastim odličjem v štafeti 4x100 m. Na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu je na 200 m osovjil bron. Zmagal je Valerij Borzov iz Sovjetske zveze pred Američanom Larryjem Blackom. Na domačem evropskem prvenstvu v Rimu je zmagal na 200 m, srebrn pa je bil na 100 m (za Borzovom) in s štafeto 4x100 m.
Štiri leta zatem je v Pragi ubranil naslov na 200 m, zmagal pa je tudi na polovico krajši razdalji. Svoj največji uspeh je dosegel na olimpijskih igrah v Moskvi, kjer ni bilo Američanov. V finalu teka na 200 m je Britatca Allana Wellsa ugnal za tri stotinke sekunde in si pritekel zlato.Po OI-ju se je prvič odločil, da konča kariero, a se je vrnil in na na prvem svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih na 200 m osvojil bron. Leto kasneje je branil zalto na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Kot prvi v zgodovini se je še četrtič uvrstil v finale, kjer je bil sedmi. Tudi druga upokojitev je trajala le do OI-ja v Seulu leta 1988, kjer je že petič nastopil na največjem športnem dogodku. Pri 36 letih se mu ni uspelo prebiti skozi kvalifikacijske teke na 200 m in tako se je dokončno poslovil. Med letoma 1999 in 2004 je bil poslanec Evropskega parlamenta. ...
