2003 je v starosti 92 let v Londonu umrl mojster posebnih učinkov Ray Harryhausen, ki je v filmih, kot sta Jazon in Argonavti ter Spopad titanov, oživel nepogrešljiva mitološka bitja, pošasti in okostnjake.
Rayu Harryhausnu, ki je bil pionir na tem področju, so se že poklonili številni filmarji, med drugim Nick Park, Edgar Wright in George Lucas. Slednji je priznal, da brez Harryhausna najverjetneje ne bi bilo ene najuspešnejših znanstvenofantastičnih franšiz vseh časov Vojne zvezd.
V Los Angelesu rojeni Rayu Harryhausen je več kot štiri desetletja s svojo domiselnostjo pomembno prispeval k filmski industriji. "On je tisti, zaradi katerega sem začel verjeti v pošasti," je dejal režiser Edgar Wright. Harryhausen se je zanje navdušil pri 13 letih, ko je videl velikansko gorilo na vrhu newyorškega nebotičnika v King Kongu. Začel je ustvarjati lastne modele, eksperimentirati s kamero in se vse bolj prepustil ustvarjanju fantazijskega filmskega sveta. Za uresničitev ambicioznih učinkov je imel Harryhausen pogosto na voljo skromen proračun, zato je zlasti na začetku kariere filme reševal predvsem z domiselnostjo. Pozneje je njegovo delo postalo navdih tudi Stevenu Spielbergu, Jamesu Cameronu, Petru Jacksonu in drugim filmskim velikanom.
S pomočjo zamudne 'stop-motion' animacije je v obdobju od 50. do 80. let oživil bitja v 16 filmih. Njegovi Kiklopi in zmaji so med drugim strašili v filmih Sinbad, pomagal je ustvariti Earth vs. the Flying Saucers (Zemlja proti letečim krožnikom) iz leta 1956 in One Million Years B.C. (Milijon let pred Kristusom) iz leta 1966.
Mojster stop-motion animacije
Ko ga je leta 1992 Ameriška filmska akademija nagradila za življenjske dosežke, je Tom Hanks izročitev priznanja pospremil z besedami: "Nekaterim je najljubši film vseh časov Državljan Kane, drugim Casablanca. Zame so to Jazon in Argonavti." Ta je leta 1963 presunil z veličastnimi bitkami mitološkega sveta, oživelim kolosalnim kipom in strašno sedemglavo kačo.
'Stop-motion' animacijo je izpopolnil do potankosti. Tehnika, ki so jo sprva uporabljali redki, med njimi Harryhausnov mentor Willis O'Brien, omogoča, da miniaturne figure na platnu postanejo velikanske grozovite pošastjo.
Fantastična klasika Spopad titanov (nedavna priredba je bila glede na legendarni status prve neizogibna) je bil tudi njegov zadnji film in edini z zares zvezdniško zasedbo. V njegovem mitološkem svetu so se med drugim znašli Laurence Olivier, Burgess Meredith, Maggie Smith in Ursula Andress.
Ko so Harryhausna pred tremi leti spraševali, katera izmed njegovih pošasti mu je najljubša, je odvrnil: "Oh, tega ne morem povedati. Sicer bi bile druge ljubosumne." Zdaj že pokojni Ray Bradbury, ameriški pisatelj in Harryhausnov dolgoletni prijatelj, je slednjega nekoč opisal kot edinstvenega tehnika, umetnika in sanjača. "Mitološkim bitjem, ki jih je ustvaril z lastnimi rokami, je vlil življenje." ...
2003 je v starosti 92 let v Londonu umrl mojster posebnih učinkov Ray Harryhausen, ki je v filmih, kot sta Jazon in Argonavti ter Spopad titanov, oživel nepogrešljiva mitološka bitja, pošasti in okostnjake.
Rayu Harryhausnu, ki je bil pionir na tem področju, so se že poklonili številni filmarji, med drugim Nick Park, Edgar Wright in George Lucas. Slednji je priznal, da brez Harryhausna najverjetneje ne bi bilo ene najuspešnejših znanstvenofantastičnih franšiz vseh časov Vojne zvezd.
V Los Angelesu rojeni Rayu Harryhausen je več kot štiri desetletja s svojo domiselnostjo pomembno prisp k filmski industriji. "On je tisti, zaradi katerega sem začel verjeti v pošasti," je dejal režiser Edgar Wright. Harryhausen se je zanje navdušil pri 13 letih, ko je videl velikansko gorilo na vrhu newyorškega nebotičnika v King Kongu. Začel je ustvarjati lastne modele, eksperimentirati s kamero in se vse bolj prepustil ustvarjanju fantazijskega filmskega sveta. Za uresničitev ambicioznih učinkov je imel Harryhausen pogosto na voljo skromen proračun, zato je zlasti na začetku kariere filme reš predvsem z domiselnostjo. Pozneje je njegovo delo postalo navdih tudi Stevenu Spielbergu, Jamesu Cameronu, Petru Jacksonu in drugim filmskim velikanom.
S pomočjo zamudne 'stop-motion' animacije je v obdobju od 50. do 80. let oživil bitja v 16 filmih. Njegovi Kiklopi in zmaji so med drugim strašili v filmih Sinbad, pomagal je ustvariti Earth vs. the Flying Saucers (Zemlja proti letečim krožnikom) iz leta 1956 in One Million Years B.C. (Milijon let pred Kristusom) iz leta 1966.
Mojster stop-motion animacije
Ko ga je leta 1992 Ameriška filmska akademija nagradila za življenjske dosežke, je Tom Hanks izročitev priznanja pospremil z besedami: "Nekaterim je najljubši film vseh časov Državljan Kane, drugim Casablanca. Zame so to Jazon in Argonavti." Ta je leta 1963 presunil z veličastnimi bitkami mitološkega sveta, oživelim kolosalnim kipom in strašno sedemglavo kačo.
'Stop-motion' animacijo je izpopolnil do potankosti. Tehnika, ki so jo sprva uporabljali redki, med njimi Harryhausnov mentor Willis O'Brien, omogoča, da miniaturne figure na platnu postanejo velikanske grozovite pošastjo.
Fantastična klasika Spopad titanov (nedavna priredba je bila glede na legendarni status prve neizogibna) je bil tudi njegov zadnji film in edini z zares zvezdniško zasedbo. V njegovem mitološkem svetu so se med drugim znašli Laurence Olivier, Burgess Meredith, Maggie Smith in Ursula Andress.
Ko so Harryhausna pred tremi leti spraši, katera izmed njegovih pošasti mu je najljubša, je odvrnil: "Oh, tega ne morem povedati. Sicer bi bile druge ljubosumne." Zdaj že pokojni Ray Bradbury, ameriški pisatelj in Harryhausnov dolgoletni prijatelj, je slednjega nekoč opisal kot edinstvenega tehnika, umetnika in sanjača. "Mitološkim bitjem, ki jih je ustvaril z lastnimi rokami, je vlil življenje." ...
