1878 se je rodila ena najboljših slovenskih pisateljic in borka za pravice žensk Zofka Kvedrova.
Slovenska urednica in publicistka Zofka Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani. Po delu v odvetniški pisarni v Ljubljani se je preselila v Trst, kjer je objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka.
V Trstu je leta 1898 začela pošiljati svoje "resnične podobe iz življenja" pa tudi plodove svoje domišljije, raznim listom: Slovenki in Edinosti v Trstu, Slovenskemu narodu, Domu in svetu, ki so jih začeli objavljati. Pozneje ji je eden izmed pisarniških predstojnikov prepovedal pisati. Dejal ji je, da če že mora pisati, naj piše pod moškim imenom. Nekaj časa je pisala pod psevdonimom Kopriva. Pod tem psevdonimom je izšla avtobiografska črtica Moja prijateljica (1900).
Med letoma 1900 in 1907 je živela v Pragi, kjer se ji je rodila tudi prva hči. Po Pragi se je ustalila v Zagrebu, kjer je nadaljevala novinarsko delo. Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo Misterij žene, ki je poleg njenih domačih izkušenj odsevala tudi njena tržaška odkritja.
Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Lotevala se je ženskih, družinskih in socialnih vprašanj. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. Njen prvi roman nosi naslov Njeno življenje, izdala ga je v samozaložbi leta 1914. To je tudi zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Kvedrova je izdala še roman Hanka (1938), ki je napisan v hrvaščini, in zbirke črtic Odsevi (1902), Iz naših krajev (1905) in Iskre (1905). Umrla je leta 1926 v Zagrebu.
Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic: Vladka in Mitka (1927), Vladka, Mitka in Mirica (1928), Veliki in mali ljudje, roman Nada in Moje deklice (1996). ...
1878 se je rodila ena najboljših slovenskih pisateljic in borka za pravice žensk Zofka Kvedrova.
Slovenska urednica in publicistka Zofka Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani. Po delu v odvetniški pisarni v Ljubljani se je preselila v Trst, kjer je objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka.
V Trstu je leta 1898 začela pošiljati svoje "resnične podobe iz življenja" pa tudi plodove svoje domišljije, raznim listom: Slovenki in Edinosti v Trstu, Slovenskemu narodu, Domu in svetu, ki so jih začeli objavljati. Pozneje ji je eden izmed pisarniških predstojnikov prepovedal pisati. Dejal ji je, da če že mora pisati, naj piše pod moškim imenom. Nekaj časa je pisala pod psevdonimom Kopriva. Pod tem psevdonimom je izšla avtobiografska črtica Moja prijateljica (1900).
Med letoma 1900 in 1907 je živela v Pragi, kjer se ji je rodila tudi prva hči. Po Pragi se je ustalila v Zagrebu, kjer je nadalja novinarsko delo. Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo Misterij žene, ki je poleg njenih domačih izkušenj odsa tudi njena tržaška odkritja.
Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Lota se je ženskih, družinskih in socialnih vprašanj. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. Njen prvi roman nosi naslov Njeno življenje, izdala ga je v samozaložbi leta 1914. To je tudi zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Kvedrova je izdala še roman Hanka (1938), ki je napisan v hrvaščini, in zbirke črtic Odsevi (1902), Iz naših krajev (1905) in Iskre (1905). Umrla je leta 1926 v Zagrebu.
Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic: Vladka in Mitka (1927), Vladka, Mitka in Mirica (1928), Veliki in mali ljudje, roman Nada in Moje deklice (1996). ...
