1955 je na Princetonu v ZDA umrl nemško-ameriški fizik, odkritelj teorije relativnosti in začetnik kvantne mehanike Albert Einstein.
Že v času življenja si je pridobil veliko časti, spoštovanja in veljave. Njemu v čast so imenovali na novo odkriti element z zaporedno številko 99 einsteinium. Zanimala ga je predvsem matematika, zato pri drugih predmetih v šoli ni bil nič kaj uspešen.
Po univerzi, ki jo je, kot pravijo, naredil le zaradi dobrih prijateljevih zapiskov, je želel postati učitelj. Leta 1901 se je zaposlil kot nižji uradnik na patentnem uradu v Bernu. Njegovo najuspešnejše leto je bilo 1905, ko je v znani fizikalni reviji objavil kar pet pomembnih člankov, v katerih je pojasnil tri pomembna vprašanja, ki so vplivala na razvoj sodobne fizike. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Leta 1930 je odšel v Ameriko na univerzo Princeton in čez deset let postal ameriški državljan. Ko so leta 1939 odkrili cepitev uranovih jeder, so zaradi bojazni, da takega orožja ne bi najprej dobil Hitler, prepričali Einsteina, da je vplival na Roosevelta, da je začel velikanski projekt raziskav, katerih cilj je bil izdelava atomske bombe. ...
1955 je na Princetonu v ZDA umrl nemško-ameriški fizik, odkritelj teorije relativnosti in začetnik kvantne mehanike Albert Einstein.
Že v času življenja si je pridobil veliko časti, spoštovanja in veljave. Njemu v čast so imenovali na novo odkriti element z zaporedno številko 99 einsteinium. Zanimala ga je predvsem matematika, zato pri drugih predmetih v šoli ni bil nič kaj uspešen.
Po univerzi, ki jo je, kot pravijo, naredil le zaradi dobrih prijateljevih zapiskov, je želel postati učitelj. Leta 1901 se je zaposlil kot nižji uradnik na patentnem uradu v Bernu. Njegovo najuspešnejše leto je bilo 1905, ko je v znani fizikalni reviji objavil kar pet pomembnih člankov, v katerih je pojasnil tri pomembna vprašanja, ki so vplivala na razvoj sodobne fizike. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Leta 1930 je odšel v Ameriko na univerzo Princeton in čez deset let postal ameriški državljan. Ko so leta 1939 odkrili cepitev uranovih jeder, so zaradi bojazni, da takega orožja ne bi najprej dobil Hitler, prepričali Einsteina, da je vplival na Roosevelta, da je začel velikanski projekt raziskav, katerih cilj je bil izdelava atomske bombe. ...
