1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil slovenski pesnik Ivan Minatti, najbolj znan po zbirki Nekoga moraš imeti rad.
Minatti spada v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadaljevala povojno književnost. Minattijeve pesmi večinoma govorijo o odtujenem človeku, ki se zateka v naravo.
Minatti se je rodil v Slovenskih Konjicah. Pri desetih letih so se z družino preselili v Ljubljano. Leta 1943 je maturiral in začel študirati medicino, vendar pa študija nikoli ni dokončal. V vojnem času se je pridružil partizanom. Pri NOB-ju je bil udeležen od leta 1944 ter bil četni in bataljonski komisar, leta 1946 pa je bil demobiliziran. Po osvoboditvi je na Filozofski fakulteti študiral slavistiko in leta 1952 diplomiral.
Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Med vojno je objavljal v partizanskih glasilih, pozneje pa je sodeloval pri Slovenskem zborniku, Novem svetu, Mladinski reviji, Slovenskem poročevalcu, Novih obzorjih, Sodobnosti, Pionirskem listu in drugih.
Njegova lirika je večinoma osebna, razpoloženjska in čustvena, slog pa impresionističen, novoromantičen, usmerjen tudi k ekspresionizmu. V pesmih prevladuje svobodni verz. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.
Napisal je tudi nekaj pesmi za otroke in lutkovno igro Slamnati voliček (1951). Znan je po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Umrl je 9. junija 2012 v Ljubljani. ...
1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil slovenski pesnik Ivan Minatti, najbolj znan po zbirki Nekoga moraš imeti rad.
Minatti spada v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadalja povojno književnost. Minattijeve pesmi večinoma govorijo o odtujenem človeku, ki se zateka v naravo.
Minatti se je rodil v Slovenskih Konjicah. Pri desetih letih so se z družino preselili v Ljubljano. Leta 1943 je maturiral in začel študirati medicino, vendar pa študija nikoli ni dokončal. V vojnem času se je pridružil partizanom. Pri NOB-ju je bil udeležen od leta 1944 ter bil četni in bataljonski komisar, leta 1946 pa je bil demobiliziran. Po osvoboditvi je na Filozofski fakulteti študiral slavistiko in leta 1952 diplomiral.
Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Med vojno je objavljal v partizanskih glasilih, pozneje pa je sodeloval pri Slovenskem zborniku, Novem svetu, Mladinski reviji, Slovenskem poročcu, Novih obzorjih, Sodobnosti, Pionirskem listu in drugih.
Njegova lirika je večinoma osebna, razpoloženjska in čustvena, slog pa impresionističen, novoromantičen, usmerjen tudi k ekspresionizmu. V pesmih prevladuje svobodni verz. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.
Napisal je tudi nekaj pesmi za otroke in lutkovno igro Slamnati voliček (1951). Znan je po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Umrl je 9. junija 2012 v Ljubljani. ...
.jpg)