1900 se je rodil španski filmski režiser Luis Buñuel Portoles, mož, ki je prišel najbliže filmski uresničitvi nadrealističnega manifesta.
Andaluzijski pes (francosko Un chien andalou) iz leta 1929, kratki film Luisa Buñuela in Salvadorja Dalíja, velja za prelomnico v zgodovini filma in umetnosti nasploh. Črnobeli film sestavljajo druga za drugo nanizane slike oziroma scene, ki so absurdne, in zato je nemogoče sestaviti koherentno zgodbo. Nastopita tudi oba avtorja, ki sta scenarij napisala z enim jasnim ciljem: nič v filmu ne sme biti racionalno, logično ali psihološko razložljivo. Tudi naslov sta izbrala naključno in ni povezan s filmskim dogajanjem.
Denar za realizacijo filma je Buñuel dobil od svoje matere, toda treba je omeniti, da je polovico tega denarja porabil v pariških gostilnah. Buñuel je montažo filma opravil v Parizu, kjer je končni izdelek pokazal tudi Manu Rayu in Louisu Aragonu, ki sta bila navdušena. Aprila 1929 je tako sledila tudi javna premiera; čeprav pariško občinstvo morda še ni bilo pripravljeno na tak film, ga je del gledalcev in novinarjev navdušeno pozdravil. Buñuel in Dalí sta takoj zaslovela in bila sprejeta v krog pariških nadrealistov. Kmalu za tem sta ponovno sodelovala - pri filmu L'Age d'Or (Zlata doba). ...
1900 se je rodil španski filmski režiser Luis Buñuel Portoles, mož, ki je prišel najbliže filmski uresničitvi nadrealističnega manifesta.
Andaluzijski pes (francosko Un chien andalou) iz leta 1929, kratki film Luisa Buñuela in Salvadorja Dalíja, velja za prelomnico v zgodovini filma in umetnosti nasploh. Črnobeli film sestavljajo druga za drugo nanizane slike oziroma scene, ki so absurdne, in zato je nemogoče sestaviti koherentno zgodbo. Nastopita tudi oba avtorja, ki sta scenarij napisala z enim jasnim ciljem: nič v filmu ne sme biti racionalno, logično ali psihološko razložljivo. Tudi naslov sta izbrala naključno in ni povezan s filmskim dogajanjem.
Denar za realizacijo filma je Buñuel dobil od svoje matere, toda treba je omeniti, da je polovico tega denarja porabil v pariških gostilnah. Buñuel je montažo filma opravil v Parizu, kjer je končni izdelek pokazal tudi Manu Rayu in Louisu Aragonu, ki sta bila navdušena. Aprila 1929 je tako sledila tudi javna premiera; čeprav pariško občinstvo morda še ni bilo pripravljeno na tak film, ga je del gledalcev in novinarjev navdušeno pozdravil. Buñuel in Dalí sta takoj zaslovela in bila sprejeta v krog pariških nadrealistov. Kmalu za tem sta ponovno sodelovala - pri filmu L'Age d'Or (Zlata doba). ...
