1922 se je rodila slovenska pisateljica Ela Peroci, ki je z delom Moj dežnik je lahko balon pri nas ustvarila tip t. i. mestne pravljice.
Do leta 1955, ko je knjiga pravljic izšla prvič, je v slovenski mladinski književnosti prevladovala kmečka pripoved, medtem ko mestni otroci skoraj niso imeli del, s katerimi bi se poistovetili. Dežniku so sledile knjige Tisočkrat lepa, Muca copatarica, Majhno kot mezinec, Za lahko noč, Na oni strani srebrne črte, Siva miš, ti loviš!, Ptičke so odletele, Stara hiša št. 3, Modri zajec, Reci sonce, reci luna ter Fantek in punčka, ki predstavljajo njen prozni opus, medtem ko pesniškega sestavljata zbirki Rišem dan in Ko živim.
Ena najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic, ki je umrla 18. novembra 2001 v Ljubljani, kjer je tudi preživela večji del svojega življenja, je stik z otroki našla v geslu: "Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam," ki je bilo njeno vodilo pri pisanju. Z njim je znala nagovoriti tudi otroke iz drugih držav, saj so bile njene knjige večkrat prevedene, postavili pa so jih tudi na lutkovne odre. ...
1922 se je rodila slovenska pisateljica Ela Peroci, ki je z delom Moj dežnik je lahko balon pri nas ustvarila tip t. i. mestne pravljice.
Do leta 1955, ko je knjiga pravljic izšla prvič, je v slovenski mladinski književnosti prevladovala kmečka pripoved, medtem ko mestni otroci skoraj niso imeli del, s katerimi bi se poistovetili. Dežniku so sledile knjige Tisočkrat lepa, Muca copatarica, Majhno kot mezinec, Za lahko noč, Na oni strani srebrne črte, Siva miš, ti loviš!, Ptičke so odletele, Stara hiša št. 3, Modri zajec, Reci sonce, reci luna ter Fantek in punčka, ki predstavljajo njen prozni opus, medtem ko pesniškega sestavljata zbirki Rišem dan in Ko živim.
Ena najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic, ki je umrla 18. novembra 2001 v Ljubljani, kjer je tudi preživela večji del svojega življenja, je stik z otroki našla v geslu: "Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam," ki je bilo njeno vodilo pri pisanju. Z njim je znala nagovoriti tudi otroke iz drugih držav, saj so bile njene knjige večkrat prevedene, postavili pa so jih tudi na lutkovne odre. ...
