1981 je bil v Kairu ubit egiptovski predsednik Anvar Sadat, znan tudi kot Anvar El Sadat in Mohamed Anvar El Sadat. Za predsednika je bil izvoljen 28. septembra 1970, rodil se je 25. decembra 1918 v Mit Ab Al Kumu v revni egipčansko-sudanski družini, v kateri je bilo poleg njega še dvanajst bratov in sester.
Po končani vojaški akademiji v Kairu se je Sadat pridružil državnemu udaru leta 1950 pod vodstvom Gamala Abdala Naserja, ki je s prestola odstranil kralja Faruka I. in končal monarhijo.
Med drugo svetovno vojno so ga Britanci zaprli, saj je bil na strani sil osi in jih je skušal pregnati iz države. Po letu 1950 je imel več visokih državniških funkcij. Med letoma 1964 in 1966 in nato še od 1969 do Naserjeve smrti leta 1970 je bil podpredsednik Egipta, po njegovi smrti pa je postal predsednik. To funkcijo je obdržal do svoje smrti leta 1981. Vodil je Egipt med jomkipursko vojno leta 1973 z Izraelom. Vojno je Egipt izgubil, Sadatu pa je priljubljenost med arabskimi državami narasla.
Leta 1977 je ponudil Izraelu mirovno pogodbo, ki je bila dokončno sklenjena leta 1979. Zaradi tega je leta 1978 skupaj z izraelskim predsednikom vlade Menachem Beginom prejel Nobelovo nagrado za mir.
19. novembra 1977 je postal prvi arabski voditelj, ki je prišel na uradni obisk v Izrael, ko se je srečal z Beginom. Poleg tega je imel govor pred knesetom v Jeruzalemu. Zaradi mirovne pogodbe, ki sta jo egiptovska in izraelska predstavnika podpisala v Camp Davidu, je Sadat postal zelo nepriljubljen med arabskimi državami.
Leta 1979 je Arabska zveza izključila članstvo Egipta, poleg tega pa je preselila še glavni štab iz Kaira v Tunis. Egiptu je zveza šele osem let po Sadatovi smrti povrnila članstvo in preselila predsedovanje iz Tunisa nazaj v Kairo.
Septembra 1981 je ukinil vse muslimanske in koptske organizacije, med njimi so bile tudi študentske skupine. Pri tem je bilo aretiranih okrog 1.600 ljudi. Zaradi tega ga je obsodil ves svet. Tudi podpora državljanov je do takrat popolnoma izginila in to predvsem zaradi premirja z Izraelom.
Sadata je med parado ubila skupina Egiptovski islamski džihad pod vodstvom Kalida Islambulija. Člani vojske so vanj vrgli nekaj granat, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi podpredsednik Hosni Mubarak in bodoči sekretar Organizacije združenih narodov Butros Butros Gali. Sadata je nasledil podpredsednik Hosni Mubarak.
Sicer pa je bil Anvar El Sadat dvakrat poročen. Od Ehsan Madi se je ločil, da se je lahko 29. maja 1949 poročil z napol Egipčanko in na pol Britanko Jehan Raouf (kasneje znana kot Jihan Sadat), ki je bila takrat stara 16 let. V zakonu so se jima rodile tri hčerke in en sin.
Jihan Sadat je leta 2001 prejela nagrado Pearl S. Buck. Leta 1977 pa je v ZDA izšla Sadatova avtobiografija z naslovom Iskanje identitete (In Search of Identity). ...
1981 je bil v Kairu ubit egiptovski predsednik Anvar Sadat, znan tudi kot Anvar El Sadat in Mohamed Anvar El Sadat. Za predsednika je bil izvoljen 28. septembra 1970, rodil se je 25. decembra 1918 v Mit Ab Al Kumu v revni egipčansko-sudanski družini, v kateri je bilo poleg njega še dvanajst bratov in sester.
Po končani vojaški akademiji v Kairu se je Sadat pridružil državnemu udaru leta 1950 pod vodstvom Gamala Abdala Naserja, ki je s prestola odstranil kralja Faruka I. in končal monarhijo.
Med drugo svetovno vojno so ga Britanci zaprli, saj je bil na strani sil osi in jih je skušal pregnati iz države. Po letu 1950 je imel več visokih državniških funkcij. Med letoma 1964 in 1966 in nato še od 1969 do Naserjeve smrti leta 1970 je bil podpredsednik Egipta, po njegovi smrti pa je postal predsednik. To funkcijo je obdržal do svoje smrti leta 1981. Vodil je Egipt med jomkipursko vojno leta 1973 z Izraelom. Vojno je Egipt izgubil, Sadatu pa je priljubljenost med arabskimi državami narasla.
Leta 1977 je ponudil Izraelu mirovno pogodbo, ki je bila dokončno sklenjena leta 1979. Zaradi tega je leta 1978 skupaj z izraelskim predsednikom vlade Menachem Beginom prejel Nobelovo nagrado za mir.
19. novembra 1977 je postal prvi arabski voditelj, ki je prišel na uradni obisk v Izrael, ko se je srečal z Beginom. Poleg tega je imel govor pred knesetom v Jeruzalemu. Zaradi mirovne pogodbe, ki sta jo egiptovska in izraelska predstavnika podpisala v Camp Davidu, je Sadat postal zelo nepriljubljen med arabskimi državami.
Leta 1979 je Arabska zveza izključila članstvo Egipta, poleg tega pa je preselila še glavni štab iz Kaira v Tunis. Egiptu je zveza šele osem let po Sadatovi smrti povrnila članstvo in preselila predsedovanje iz Tunisa nazaj v Kairo.
Septembra 1981 je ukinil vse muslimanske in koptske organizacije, med njimi so bile tudi študentske skupine. Pri tem je bilo aretiranih okrog 1.600 ljudi. Zaradi tega ga je obsodil ves svet. Tudi podpora državljanov je do takrat popolnoma izginila in to predvsem zaradi premirja z Izraelom.
Sadata je med parado ubila skupina Egiptovski islamski džihad pod vodstvom Kalida Islambulija. Člani vojske so vanj vrgli nekaj granat, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi podpredsednik Hosni Mubarak in bodoči sekretar Organizacije združenih narodov Butros Butros Gali. Sadata je nasledil podpredsednik Hosni Mubarak.
Sicer pa je bil Anvar El Sadat dvakrat poročen. Od Ehsan Madi se je ločil, da se je lahko 29. maja 1949 poročil z napol Egipčanko in na pol Britanko Jehan Raouf (kasneje znana kot Jihan Sadat), ki je bila takrat stara 16 let. V zakonu so se jima rodile tri hčerke in en sin.
Jihan Sadat je leta 2001 prejela nagrado Pearl S. Buck. Leta 1977 pa je v ZDA izšla Sadatova avtobiografija z naslovom Iskanje identitete (In Search of Identity). ...
