1883 je šel na prvo vožnjo vlak orient ekspres. Ime označuje potniški vlak, s katerim potniki potujejo na dolge razdalje.
Prvotno je bil orient ekspres last podjetja Compagnie Internationale des Wagons-Lits. Vlak je med svojim delovanjem večkrat zamenjal progo poti. Sprva je pojem orient ekspresa označeval redno mednarodno progo, pozneje pa je postal sinonim za luksuzna potovanja.
Prva proga, ki so jo odprli, je bila iz Pariza v München in Dunaj vse do romunskega mesta Giurgiu. Od tam so potnike s trajektom prepeljali čez Donavo do mesta Ruse v Bolgariji, kjer so se vkrcali na vlak, ki jih je prepeljal do Varne. Od tam so s trajektom odpluli do Carigrada, kjer se je njihovo potovanje končalo.
Dve leti pozneje se je smer prvič spremenila – potniki so prišli do Carigrada kar z vlakom. Pot je potekala od Pariza prek Dunaja in Beograda do Niša. Od tam so potnike do Plovdiva prepeljale kočije, od Plovdiva naprej pa so spet potovali z vlakom. Leta 1889 je bila zgrajena neposredna povezava do Carigrada. Takrat so potniki lahko vsak dan potovali od Pariza do Budimpešte. Od tam so trikrat na teden lahko potovali do Beograda in naprej v Carigrad, enkrat na teden pa do Bukarešte in Črnega morja.
Tik pred letom 1890 so potniki potovali do Varne, od koder jih je ladja prepeljala v Carigrad. Leta 1889 je vlak vsak dan vozil do Carigrada, ki je do 19. maja 1977 ostal najbolj vzhodna izstopno-vstopna postaja orient ekspresa.
Med prvo svetovno vojno so orient ekspres ukinili, znova pa se je na pot odpravil leta 1919, ko so zgradili predor Simplon. Tako je vlak peljal od Pariza do Milana in naprej prek Benetk in Trsta. T. i. Simplon Orient Express je bil dodatna pot, ki so si jo lahko izbrali potniki, še vedno pa so lahko potovali tudi po severni, prvotni, liniji. Simplon Orient Express je kmalu postal najpomembnejša povezava med Parizom in Carigradom.
V 30. letih prejšnjega stoletja so odprli še eno progo orient ekspresa, t. i. Arlberg Orient Express. Smer tretjega je bila od Pariza prek Züricha in Innsbrucka do Budimpešte, kjer so vlaku priključili spalne vagone, nato pa je vlak nadaljeval proti Bukarešti in Atenam.
Takrat je orient ekspres slovel kot najudobnejši in najbolj luksuzen vlak, ki je imel priključene tudi spalne vagone. Imel je uslužbence, ki so bili vedno na voljo gostom, restavracija pa je slovela po svoji kuhinji. Vsaka izmed prog se je namesto v Parizu, začela v Calaisu in tako zajela vso Evropo – od zahoda do vzhoda.
Od leta 1939 do 1945 so vlaki orient ekspresa počivali. Po koncu vojne so se vlaki in potniki znova lahko podali na pot, a tokrat le do Beograda, ne več do Aten, saj je bila meja med Jugoslavijo in Grčijo zaprta. Potniki so Atene lahko videli leta 1951, ko so mejo znova odprli, a takrat se je zaprla meja med Bolgarijo in Turčijo, tako da vlak ni vozil do Carigrada.
Do leta 1962 so ukinili dve progi izmed treh. Ukinjeni sta bili Orient Express in Arlberg Orient Express, potniki pa so lahko potovali na progi Simplon Orient Express, ki jo je leta 1962 nadomestila nova proga - Direct Orient Express. Ta je potekala od Calaisa do Budimpešte in iz Pariza do Beograda. Dvakrat na teden pa je vlak zapeljal od Pariza do Carigrada in Aten.
Zadnjič se je vlak od Pariza do Carigrada odpravil na pot 19. maja 1977, se pa še vedno lahko peljete z orient ekspresom. Ta je do leta 2001 vozil od Pariza do Budimpešte in naprej do Bukarešte. Vsak dan je vlak zapustil pariško postajo natanko ob 22.15. Od tega leta naprej vozi vlak vsak dan le še od Pariza do Dunaja. Leta 1982 je bila ustanovljena proga Benetke-Simplon Orient Express. Poteka od Londona prek Pariza do Benetk, vlak pa po njej vozi le enkrat na teden od marca do novembra. Trenutno vozovnica stane 1.200 funtov na osebo.
Ta slavni vlak se je večkrat pojavil tudi v filmih in knjigah. Med drugim je bil na vlaku posnet film Iz Rusije z ljubeznijo, v katerem agentu 007 Jamesu Bondu uspe drzen pobeg z vlaka. Najbolj znano knjižno delo, v katerem nastopi vlak, pa je Umor na orient ekspresu britanske pisateljice kriminalk Agathe Christie. ...
1883 je šel na prvo vožnjo vlak orient ekspres. Ime označuje potniški vlak, s katerim potniki potujejo na dolge razdalje.
Prvotno je bil orient ekspres last podjetja Compagnie Internationale des Wagons-Lits. Vlak je med svojim delovanjem večkrat zamenjal progo poti. Sprva je pojem orient ekspresa označ redno mednarodno progo, pozneje pa je postal sinonim za luksuzna potovanja.
Prva proga, ki so jo odprli, je bila iz Pariza v München in Dunaj vse do romunskega mesta Giurgiu. Od tam so potnike s trajektom prepeljali čez Donavo do mesta Ruse v Bolgariji, kjer so se vkrcali na vlak, ki jih je prepeljal do Varne. Od tam so s trajektom odpluli do Carigrada, kjer se je njihovo potovanje končalo.
Dve leti pozneje se je smer prvič spremenila – potniki so prišli do Carigrada kar z vlakom. Pot je potekala od Pariza prek Dunaja in Beograda do Niša. Od tam so potnike do Plovdiva prepeljale kočije, od Plovdiva naprej pa so spet potovali z vlakom. Leta 1889 je bila zgrajena neposredna povezava do Carigrada. Takrat so potniki lahko vsak dan potovali od Pariza do Budimpešte. Od tam so trikrat na teden lahko potovali do Beograda in naprej v Carigrad, enkrat na teden pa do Bukarešte in Črnega morja.
Tik pred letom 1890 so potniki potovali do Varne, od koder jih je ladja prepeljala v Carigrad. Leta 1889 je vlak vsak dan vozil do Carigrada, ki je do 19. maja 1977 ostal najbolj vzhodna izstopno-vstopna postaja orient ekspresa.
Med prvo svetovno vojno so orient ekspres ukinili, znova pa se je na pot odpravil leta 1919, ko so zgradili predor Simplon. Tako je vlak peljal od Pariza do Milana in naprej prek Benetk in Trsta. T. i. Simplon Orient Express je bil dodatna pot, ki so si jo lahko izbrali potniki, še vedno pa so lahko potovali tudi po severni, prvotni, liniji. Simplon Orient Express je kmalu postal najpomembnejša povezava med Parizom in Carigradom.
V 30. letih prejšnjega stoletja so odprli še eno progo orient ekspresa, t. i. Arlberg Orient Express. Smer tretjega je bila od Pariza prek Züricha in Innsbrucka do Budimpešte, kjer so vlaku priključili spalne vagone, nato pa je vlak nadalj proti Bukarešti in Atenam.
Takrat je orient ekspres slovel kot najudobnejši in najbolj luksuzen vlak, ki je imel priključene tudi spalne vagone. Imel je uslužbence, ki so bili vedno na voljo gostom, restavracija pa je slovela po svoji kuhinji. Vsaka izmed prog se je namesto v Parizu, začela v Calaisu in tako zajela vso Evropo – od zahoda do vzhoda.
Od leta 1939 do 1945 so vlaki orient ekspresa počivali. Po koncu vojne so se vlaki in potniki znova lahko podali na pot, a tokrat le do Beograda, ne več do Aten, saj je bila meja med Jugoslavijo in Grčijo zaprta. Potniki so Atene lahko videli leta 1951, ko so mejo znova odprli, a takrat se je zaprla meja med Bolgarijo in Turčijo, tako da vlak ni vozil do Carigrada.
Do leta 1962 so ukinili dve progi izmed treh. Ukinjeni sta bili Orient Express in Arlberg Orient Express, potniki pa so lahko potovali na progi Simplon Orient Express, ki jo je leta 1962 nadomestila nova proga - Direct Orient Express. Ta je potekala od Calaisa do Budimpešte in iz Pariza do Beograda. Dvakrat na teden pa je vlak zapeljal od Pariza do Carigrada in Aten.
Zadnjič se je vlak od Pariza do Carigrada odpravil na pot 19. maja 1977, se pa še vedno lahko peljete z orient ekspresom. Ta je do leta 2001 vozil od Pariza do Budimpešte in naprej do Bukarešte. Vsak dan je vlak zapustil pariško postajo natanko ob 22.15. Od tega leta naprej vozi vlak vsak dan le še od Pariza do Dunaja. Leta 1982 je bila ustanovljena proga Benetke-Simplon Orient Express. Poteka od Londona prek Pariza do Benetk, vlak pa po njej vozi le enkrat na teden od marca do novembra. Trenutno vozovnica stane 1.200 funtov na osebo.
Ta slavni vlak se je večkrat pojavil tudi v filmih in knjigah. Med drugim je bil na vlaku posnet film Iz Rusije z ljubeznijo, v katerem agentu 007 Jamesu Bondu uspe drzen pobeg z vlaka. Najbolj znano knjižno delo, v katerem nastopi vlak, pa je Umor na orient ekspresu britanske pisateljice kriminalk Agathe Christie. ...
