1994 je v Baltiškem morju potonil trajekt MS Estonia, v nesreči je umrlo 852 potnikov.
MS Estonia je bil trajekt, namenjen za prevažanje potnikov in avtomobilov, ki so ga zgradili v Nemčiji leta 1979.
Januarja 1993 je trajekt kupilo švedsko-estonsko podjetje EstLine Marine Company, čigar lastnika sta bila estonska vlada in švedsko podjetje Nordström & Thulin.
Prva pot februarja 1993
Na prvo pot se je Estonia odpravila 1. februarja 1993 in je vsak dan plula med glavnima mestoma obeh držav, vse dokler se 28. septembra 1994 v zgodnjih jutranjih urah ni potopila. Bila je na poti iz Talina v Stockholm. Na krovu je bilo takrat 989 ljudi (člani posadke in potniki). Pričakovali so, da bo Estonia prispela v Stockholm okrog 9.30.
Nad Baltikom je bilo slabo vreme, veter je pihal okrog 55 kilometrov na uro, valovi pa so bili visoki od šest do deset metrov. Po nekaterih poročilih naj bi bilo še slabše – veter naj bi pihal celo močneje, valovi pa naj bi bili visoki do 15 metrov. Glavni razlog za potop je bila napaka na ključavnicah na premcu ladje, ki so se zlomile zaradi prevelikih valov.
Ko se je ščitnik, ki je bil priklenjen na premcu, odlomil, je s sabo v vodo potegnil rampo, ki je pokrivala del ladje, kjer so bili parkirani avtomobili. Tako je v trajekt lahko vdrla voda, ki je povzročila destabilizacijo ladje in zaradi česar se je na njej začela odvijati vrsta katastrofalnih dogodkov, ki je privedla do potopa. Kmalu po polnoči se je oglasil prvi alarm.
Poziv na pomoč v finščini
Ob 1.22 so člani posadke izdali mednarodni klic na pomoč, ki pa je bil izdan v finščini, kar je vplivalo na zakasnelo pomoč. Tako je prvi trajekt prišel mimo šele po drugi uri zjutraj, prvi reševalni helikopter pa ob 3.05. s potapljajočega trajekta so rešili 137 ljudi, 852 pa jih je zmrznilo v mrzli vodi. Reševalci so kasneje iz vode potegnili le 95 trupel.
Ostanki potopljenega trajekta ležijo približno 41 kilometrov od finskega otoka Utö na 157 stopinjah. Sicer pa o potopitvi obstaja tudi več teorij zarote, ki pravijo, da naj bi ladjo namenoma potopili, saj naj bi tihotapila dragocene informacije o ruski tehnologiji. ...
1994 je v Baltiškem morju potonil trajekt MS Estonia, v nesreči je umrlo 852 potnikov.
MS Estonia je bil trajekt, namenjen za prevažanje potnikov in avtomobilov, ki so ga zgradili v Nemčiji leta 1979.
Januarja 1993 je trajekt kupilo švedsko-estonsko podjetje EstLine Marine Company, čigar lastnika sta bila estonska vlada in švedsko podjetje Nordström & Thulin.
Prva pot februarja 1993
Na prvo pot se je Estonia odpravila 1. februarja 1993 in je vsak dan plula med glavnima mestoma obeh držav, vse dokler se 28. septembra 1994 v zgodnjih jutranjih urah ni potopila. Bila je na poti iz Talina v Stockholm. Na krovu je bilo takrat 989 ljudi (člani posadke in potniki). Pričakovali so, da bo Estonia prispela v Stockholm okrog 9.30.
Nad Baltikom je bilo slabo vreme, veter je pihal okrog 55 kilometrov na uro, valovi pa so bili visoki od šest do deset metrov. Po nekaterih poročilih naj bi bilo še slabše – veter naj bi pihal celo močneje, valovi pa naj bi bili visoki do 15 metrov. Glavni razlog za potop je bila napaka na ključavnicah na premcu ladje, ki so se zlomile zaradi prevelikih valov.
Ko se je ščitnik, ki je bil priklenjen na premcu, odlomil, je s sabo v vodo potegnil rampo, ki je pokrivala del ladje, kjer so bili parkirani avtomobili. Tako je v trajekt lahko vdrla voda, ki je povzročila destabilizacijo ladje in zaradi česar se je na njej začela odvijati vrsta katastrofalnih dogodkov, ki je privedla do potopa. Kmalu po polnoči se je oglasil prvi alarm.
Poziv na pomoč v finščini
Ob 1.22 so člani posadke izdali mednarodni klic na pomoč, ki pa je bil izdan v finščini, kar je vplivalo na zakasnelo pomoč. Tako je prvi trajekt prišel mimo šele po drugi uri zjutraj, prvi rešni helikopter pa ob 3.05. s potapljajočega trajekta so rešili 137 ljudi, 852 pa jih je zmrznilo v mrzli vodi. Rešci so kasneje iz vode potegnili le 95 trupel.
Ostanki potopljenega trajekta ležijo približno 41 kilometrov od finskega otoka Utö na 157 stopinjah. Sicer pa o potopitvi obstaja tudi več teorij zarote, ki pravijo, da naj bi ladjo namenoma potopili, saj naj bi tihotapila dragocene informacije o ruski tehnologiji. ...
