1590 je umrl papež italijanskega rodu Urban VII., s pravim imenom Giovanni Battista Castagna.
Papež Urban VII. se je rodil 4. avgusta 1521. Za papeža je bil izvoljen 15. septembra 1590, umrl pa je le trinajst dni kasneje. Njegova družina je izvirala iz Genove, sam pa se je rodil v Rimu.
Za papeža je bil izvoljen po smrti Siksta V., umrl pa je za malarijo, še preden je bil posvečen. Njegova vladavina je bila najkrajša v celotni zgodovini papeštva. Bil je guverner mesta Bologna, potem pa je vodil nadškofijo Rossano. Več let je bil nuncij v Španiji. Za njegovo izvolitev pa je bila zaslužna španska stranka.
Najkrajši papeški mandati:
Urban VII. (15. - 27. september 1590) je bil papež 13 dni, umrl pa je pred posvetitvijo.
Bonifacij VI. (april 896) je vladal 16 dni.
Celestin IV. (25. oktober - 10. november 1241) je vladal 17 dni, umrl pa je pred posvetitvijo.
Sisinnius (15. januar – 4. februar 708) je bil papež 21 dni.
Theodor II. (december 897) je opravljal papeško funkcijo 21 dni.
Marcellus II. (9. – 30. april 1555) je bil papež 22 dni.
Damasus II. (17. julij – 9. avgust 1048) je vladal 24 dni.
Pij III. (22. september – 18. oktober 1503): je bil papež 27 dni.
Leon XI. (1. – 27. april 1605) je papeževal 27 dni.
Benedict V. (22. maj – 23. junij 964) je bil vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve 33 dni.
Janez Pavel I. (26. avgust – 28. september 1978) je umrl 33 dan po izvolitvi, vladal pa je 34 dni.
Sicer pa je imel najkrajši papeški mandat v celotni zgodovini Štefan II., ki je papeško funkcijo opravljal od 23. do 26. marca 752. Po le treh dneh, še preden je bil posvečen, je umrl zaradi kapi. Po letu 1959 so ga umaknili z vatikanske uradne liste papežev, kar je povzročilo tudi težave pri preštevilčenju papežev, ki so prevzeli ime Štefan. ...
1590 je umrl papež italijanskega rodu Urban VII., s pravim imenom Giovanni Battista Castagna.
Papež Urban VII. se je rodil 4. avgusta 1521. Za papeža je bil izvoljen 15. septembra 1590, umrl pa je le trinajst dni kasneje. Njegova družina je izvirala iz Genove, sam pa se je rodil v Rimu.
Za papeža je bil izvoljen po smrti Siksta V., umrl pa je za malarijo, še preden je bil posvečen. Njegova vladavina je bila najkrajša v celotni zgodovini papeštva. Bil je guverner mesta Bologna, potem pa je vodil nadškofijo Rossano. Več let je bil nuncij v Španiji. Za njegovo izvolitev pa je bila zaslužna španska stranka.
Najkrajši papeški mandati:
Urban VII. (15. - 27. september 1590) je bil papež 13 dni, umrl pa je pred posvetitvijo.
Bonifacij VI. (april 896) je vladal 16 dni.
Celestin IV. (25. oktober - 10. november 1241) je vladal 17 dni, umrl pa je pred posvetitvijo.
Sisinnius (15. januar – 4. februar 708) je bil papež 21 dni.
Theodor II. (december 897) je opravljal papeško funkcijo 21 dni.
Marcellus II. (9. – 30. april 1555) je bil papež 22 dni.
Damasus II. (17. julij – 9. avgust 1048) je vladal 24 dni.
Pij III. (22. september – 18. oktober 1503): je bil papež 27 dni.
Leon XI. (1. – 27. april 1605) je papež 27 dni.
Benedict V. (22. maj – 23. junij 964) je bil vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve 33 dni.
Janez Pavel I. (26. avgust – 28. september 1978) je umrl 33 dan po izvolitvi, vladal pa je 34 dni.
Sicer pa je imel najkrajši papeški mandat v celotni zgodovini Štefan II., ki je papeško funkcijo opravljal od 23. do 26. marca 752. Po le treh dneh, še preden je bil posvečen, je umrl zaradi kapi. Po letu 1959 so ga umaknili z vatikanske uradne liste papežev, kar je povzročilo tudi težave pri preštevilčenju papežev, ki so prevzeli ime Štefan. ...
