1791 se je v Newingtonu rodil znameniti angleški znanstvenik Michael Faraday, po katerem so poimenovali mersko enoto za električno kapaciteto.
Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na angleškem Kraljevem inštitutu in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta. Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Ørstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Faraday je poskušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok.
Svoja odkritja o elektromagnetni indukciji je objavil leta 1831. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh zakonih o elektrolizi, ki se danes imenujeta po njem in ki ju je objavil leta 1834, je opisal, kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.
Odkril je tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Zasnova polja se je kmalu izkazala kot zelo uporabna v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Po njem se imenuje merska enota za električno kapaciteto - farad. Umrl je 25. avgusta 1867 v Hampton Coutu v bližini Londona. ...
1791 se je v Newingtonu rodil znameniti angleški znanstvenik Michael Faraday, po katerem so poimenovali mersko enoto za električno kapaciteto.
Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na angleškem Kraljevem inštitutu in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta. Navduš se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Ørstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Faraday je poskušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok.
Svoja odkritja o elektromagnetni indukciji je objavil leta 1831. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh zakonih o elektrolizi, ki se danes imenujeta po njem in ki ju je objavil leta 1834, je opisal, kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.
Odkril je tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Zasnova polja se je kmalu izkazala kot zelo uporabna v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Po njem se imenuje merska enota za električno kapaciteto - farad. Umrl je 25. avgusta 1867 v Hampton Coutu v bližini Londona. ...
