1851 z 62 metrov dolgim nihalom, ki ga je pritrdil na kupolo Panteona v Parizu, dokazal vrtenje Zemlje.
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, je bil samouk. Izboljšal je dagerotipijo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Leta 1850 je kot drugi leto za Fizeaujem izmeril hitrost svetlobe v laboratoriju s pomočjo vrtečega se zrcala po postopku, ki ga je razvil Wheatstone v 30. letih 19. stoletja. Ker je zadostovala razmeroma kratka pot, je lahko izmeril tudi hitrost svetlobe v vodi.
S pomočjo nihala je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Pantheonu v Parizu. Za poskus je uporabil 28 (20) kg težko železno kroglo obešeno na 67 m dolgi žici. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 s. Po vrtenjih sledi so ugotovili vrtenje ravnine nihanja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi.
Leta 1852 je izumil giroskop, ki je bil sestavljen iz valja togo vezanega na os, ki je ležala s čim manjšim trenjem v kardanskem sklopu. Istega leta sta z Personom potrdila vrtenje Zemlje okoli svoje osi še na ta način. Valj zavrtimo, na primer tako, da nanj navijemo dolgo vrv in jo na hitro potegnemo. Smer osi ostaja zaradi vztrajnosti nespremenjena. Če se os dovolj časa vrti, lahko opazimo kako podpora na kateri leži kardanski sklop in s tem sama Zemlja, rotira glede na os.
Za svoje znanstvene dosežke je Foucault leta 1855 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. ...
1851 z 62 metrov dolgim nihalom, ki ga je pritrdil na kupolo Panteona v Parizu, dokazal vrtenje Zemlje.
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, je bil samouk. Izboljšal je dagerotipijo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Leta 1850 je kot drugi leto za Fizeaujem izmeril hitrost svetlobe v laboratoriju s pomočjo vrtečega se zrcala po postopku, ki ga je razvil Wheatstone v 30. letih 19. stoletja. Ker je zadostovala razmeroma kratka pot, je lahko izmeril tudi hitrost svetlobe v vodi.
S pomočjo nihala je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Leta 1851 je izvedel poskus z velikim nihalom v Pantheonu v Parizu. Za poskus je uporabil 28 (20) kg težko železno kroglo obešeno na 67 m dolgi žici. Na spodnjem delu krogle je bilo pisalo, ki je po plošči, posuti s peskom in razdeljeni na stopinje, zapisovalo sledi nihala. En nihaj je trajal 16,4 s. Po vrtenjih sledi so ugotovili vrtenje ravnine nihanja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi.
Leta 1852 je izumil giroskop, ki je bil sestavljen iz valja togo vezanega na os, ki je ležala s čim manjšim trenjem v kardanskem sklopu. Istega leta sta z Personom potrdila vrtenje Zemlje okoli svoje osi še na ta način. Valj zavrtimo, na primer tako, da nanj navijemo dolgo vrv in jo na hitro potegnemo. Smer osi ostaja zaradi vztrajnosti nespremenjena. Če se os dovolj časa vrti, lahko opazimo kako podpora na kateri leži kardanski sklop in s tem sama Zemlja, rotira glede na os.
Za svoje znanstvene dosežke je Foucault leta 1855 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. ...
