1923 je umrl slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik, avtor Slovensko-nemškega slovarja.
Delo je izšlo leta 1894, 110.000 gesel pa je zbranih na 1.900 straneh. Slovar, ki ga je snoval devet let, je klasično delo slovenske leksikografije, jezikoslovec Jože Toporišič pa ga je ocenil kot naš največji slovaropisni dosežek do Slovarja slovenskega knjižnega jezika, za katerega je bil slovar, ki je splošno poznan kot Pleteršnikov slovar, tudi eden od temeljev.
Pleteršnikov slovar je služil tudi kot temelj številnim naslednjim slovarjem, pravopisu slovenskega knjižnega jezika in slovarju beltinskega prekmurskega govora Franca Novaka, še vedno pa je nepogrešljiv pri slovanskih primerjalnozgodovinskih jezikovnih študijah in etimoloških raziskavah.
Pleteršnik, ki je bil po izobrazbi klasični filolog in leksikograf, je klasično filologijo in slavistiko študiral na Dunaju, kjer se je za slovarsko delo usposabljal tudi pri sestavljanju Miklošičevega cerkvenoslovanskega jezika. Znan je bil tudi po drugih objavah, ne le slovarskih, med pogosto obravnavanimi temami pa so bili stara Grčija, antični Rim in teme, povezane s slovansko zgodovino, narodopisjem in kulturo. ...
1923 je umrl slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik, avtor Slovensko-nemškega slovarja.
Delo je izšlo leta 1894, 110.000 gesel pa je zbranih na 1.900 straneh. Slovar, ki ga je snoval devet let, je klasično delo slovenske leksikografije, jezikoslovec Jože Toporišič pa ga je ocenil kot naš največji slovaropisni dosežek do Slovarja slovenskega knjižnega jezika, za katerega je bil slovar, ki je splošno poznan kot Pleteršnikov slovar, tudi eden od temeljev.
Pleteršnikov slovar je služil tudi kot temelj številnim naslednjim slovarjem, pravopisu slovenskega knjižnega jezika in slovarju beltinskega prekmurskega govora Franca Novaka, še vedno pa je nepogrešljiv pri slovanskih primerjalnozgodovinskih jezikovnih študijah in etimoloških raziskavah.
Pleteršnik, ki je bil po izobrazbi klasični filolog in leksikograf, je klasično filologijo in slavistiko študiral na Dunaju, kjer se je za slovarsko delo usposabljal tudi pri sestavljanju Miklošičevega cerkvenoslovanskega jezika. Znan je bil tudi po drugih obh, ne le slovarskih, med pogosto obravnavanimi temami pa so bili stara Grčija, antični Rim in teme, povezane s slovansko zgodovino, narodopisjem in kulturo. ...
