1916 je umrl švedsko-ruski astronom Johan Oskar Backlund. Leta 1883 so ga izbrali za člana Akademije znanosti v Sankt Peterburgu.
Največ je raziskoval predvsem nebesno mehaniko. Pomembno je njegovo delo o računanju tira Enckejevega kometa, kjer je upošteval motnje več planetov. Z opazovanjem Enckejevega kometa je poskušal oceniti maso Merkurja. Ruski viri ta komet včasih omenjajo kot Encke-Backlundov komet. Med leti 1898 do 1900 je opravljal geodetske raziskave Spitsbergov, norveškega otočja v Severnem Ledenem morju.
Backlund je leta 1876 diplomiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1876 se je izselil v Rusijo. Delal je na Observatoriju v Dorpatu, (danes Tartu v Estoniji) in od leta 1879 na Observatoriju Pulkovo, kjer je bil tudi četrti predstojnik od leta 1895 do svoje smrti. Na mestu predstojnika pulkovskega observatorija je nasledil Bredihina. ...
1916 je umrl švedsko-ruski astronom Johan Oskar Backlund. Leta 1883 so ga izbrali za člana Akademije znanosti v Sankt Peterburgu.
Največ je raziskoval predvsem nebesno mehaniko. Pomembno je njegovo delo o računanju tira Enckejevega kometa, kjer je upošt motnje več planetov. Z opazovanjem Enckejevega kometa je poskušal oceniti maso Merkurja. Ruski viri ta komet včasih omenjajo kot Encke-Backlundov komet. Med leti 1898 do 1900 je opravljal geodetske raziskave Spitsbergov, norveškega otočja v Severnem Ledenem morju.
Backlund je leta 1876 diplomiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1876 se je izselil v Rusijo. Delal je na Observatoriju v Dorpatu, (danes Tartu v Estoniji) in od leta 1879 na Observatoriju Pulkovo, kjer je bil tudi četrti predstojnik od leta 1895 do svoje smrti. Na mestu predstojnika pulkovskega observatorija je nasledil Bredihina. ...
