1867 je v Hampton Courtu pri Londonu umrl angleški fizik in kemik Michael Faraday. Preučeval je elektriko, magnetizem in kemijske učinke električnega toka in tako prišel do mnogih odkritij. Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu v Angliji in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta.
Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Orstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice.
Faraday je skušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok. Leta 1831 je objavil svoja odkritja o elektromagnetni indukciji. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh Faradayevih zakonih o elektrolizi, ki ju je objavil leta 1834, je popisal kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.
Faraday je odkril tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Odkril je zakone elektrolize in populariziral kemijsko terminologijo z uporabo besed, kot so anoda, katoda, elektroda in ion.
Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Magnetno polje se je kmalu pokazalo kot zelo uporabno v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Zavrnil je plemiški naslov in predsedovanje Kraljevskemu društvu. Bal se je namreč, da bi take časti uničile njegovo neodvisnost in intelektualno svobodo.
Leta 1832 in 1838 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevi medalji Kraljeve družbe. Rodil se je 22. septembra 1971 v Newington Buttsu v grofiji Surrey (Anglija). Po njem se imenuje enota za električno kapaciteto – farad, s simbolom F. Njegovo sliko najdemo na bankovcih za dvajset funtov. ...
1867 je v Hampton Courtu pri Londonu umrl angleški fizik in kemik Michael Faraday. Preuč je elektriko, magnetizem in kemijske učinke električnega toka in tako prišel do mnogih odkritij. Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu v Angliji in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta.
Navduš se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Orstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice.
Faraday je skušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok. Leta 1831 je objavil svoja odkritja o elektromagnetni indukciji. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh Faradayevih zakonih o elektrolizi, ki ju je objavil leta 1834, je popisal kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.
Faraday je odkril tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Odkril je zakone elektrolize in populariziral kemijsko terminologijo z uporabo besed, kot so anoda, katoda, elektroda in ion.
Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Magnetno polje se je kmalu pokazalo kot zelo uporabno v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Zavrnil je plemiški naslov in predsedovanje Kraljevskemu društvu. Bal se je namreč, da bi take časti uničile njegovo neodvisnost in intelektualno svobodo.
Leta 1832 in 1838 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevi medalji Kraljeve družbe. Rodil se je 22. septembra 1971 v Newington Buttsu v grofiji Surrey (Anglija). Po njem se imenuje enota za električno kapaciteto – farad, s simbolom F. Njegovo sliko najdemo na bankovcih za dvajset funtov. ...
