1780 se je v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.
Zanimal se je za ljudsko slovstvo, bil je filološka avtoriteta v takratni Evropi in učitelj Frana Miklošiča. Napisal je prvo slovensko znanstveno slovnico. Po končani šoli je postal domači učitelj v hiši sestre Žige Zoisa, pozneje je postal njegov tajnik, knjižničar in varuh mineraloških zbirk.
Po vzoru Dobrovskega se je lotil slovenske slovnice, ki je izšla leta 1809 z naslovom Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyemark.
Dve leti pozneje se je odpravil na študij prava na Dunaj, kjer je navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja.
Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa, bil je naklonjen Danjku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v "črkarsko pravdo" in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Umrl je 11. avgusta 1844. ...
1780 se je v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.
Zanimal se je za ljudsko slovstvo, bil je filološka avtoriteta v takratni Evropi in učitelj Frana Miklošiča. Napisal je prvo slovensko znanstveno slovnico. Po končani šoli je postal domači učitelj v hiši sestre Žige Zoisa, pozneje je postal njegov tajnik, knjižničar in varuh mineraloških zbirk.
Po vzoru Dobrovskega se je lotil slovenske slovnice, ki je izšla leta 1809 z naslovom Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyemark.
Dve leti pozneje se je odpravil na študij prava na Dunaj, kjer je navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja.
Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa, bil je naklonjen Danjku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v "črkarsko pravdo" in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Umrl je 11. avgusta 1844. ...
