1703 se je rodil slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.
Hallerstein se je rodil v plemiški družini očetu Janezu Ferdinandu baronu Hallerju pl. Hallersteinu in materi baronici Mariji Suzani Elizabeti, rojeni Erberg. Tako kot mnogo njegovih sorodnikov je tudi on 27. oktobra 1721 vstopil v jezuitski red na Dunaju. Matematično in astronomsko izobrazbo si je pridobil na Dunaju in v Gradcu. Prošnjo za odhod v misijone je poslal z Dunaja 8. oktobra 1727. Želja se mu je uresničila čez osem let. Leta 1734 se je v Judenburgu pripravljal na redovno zaobljubo, nato pa odšel v Temišvar, kjer je vodil Kongregacijo smrtnega boja. Želja postati misijonar se mu je uresničila leta 1735.
Zaradi neugodnih razmer za misijonarje na Kitajskem se je septembra 1735 sam ali z redovnim bratom, dunajskim jezuitom Lambeckhovnom, ki je bil tudi njegov sopotnik na nadaljnji poti, odpravil prek Trsta v Genovo. Po dvotedenskem počitku sta zapustila Genovo 30. oktobra z angleško trgovsko ladjo Penelope, namenjeno v Lizbono na Portugalsko.
Po smrti kitajskega cesarja Jongdženga sta se 24. aprila 1736 odpravila na Kitajsko. Vmesna postaja je bila portugalska kolonija Goa, kjer je končno opravil slovesno zaobljubo. Od tam je odpotoval v Macao, od koder je bil 1. marca 1739 poklican na kitajski dvor v Peking.
V tem času je bil za cesarja imenovan Čianlong. Hallerstein je sprva kot prisednik deloval v astronomskem in matematičnem oddelku, po smrti vodje oddelka misijonarja Ignaca Köglerja 3. junija 1746 pa je postal njegov predstojnik in mandarin 5. stopnje. V tem času se je Hallerstein prek misijonarja Gaubila, predstojnika francoskih jezuitov, seznanil in tesno sodeloval s predstavniki ruske akademije v Peterburgu. Po letih sodelovanja je 1762 postal njen častni član, 1765 pa zunanji član te akademije. Po povabilu londonske Kraljeve družbe pekinškim jezuitom k sodelovanju leta 1746 si je Hallerstein začel dopisovati tudi z njo, čez dve leti pa še s pariško akademijo.
Z leti je število misijonarjev na Kitajskem upadlo, 12. novembra 1774, kmalu po njegovi smrti, pa je bil jezuitski red na Kitajskem ukinjen.
Po njem se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh. ...
1703 se je rodil slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.
Hallerstein se je rodil v plemiški družini očetu Janezu Ferdinandu baronu Hallerju pl. Hallersteinu in materi baronici Mariji Suzani Elizabeti, rojeni Erberg. Tako kot mnogo njegovih sorodnikov je tudi on 27. oktobra 1721 vstopil v jezuitski red na Dunaju. Matematično in astronomsko izobrazbo si je pridobil na Dunaju in v Gradcu. Prošnjo za odhod v misijone je poslal z Dunaja 8. oktobra 1727. Želja se mu je uresničila čez osem let. Leta 1734 se je v Judenburgu pripravljal na redovno zaobljubo, nato pa odšel v Temišvar, kjer je vodil Kongregacijo smrtnega boja. Želja postati misijonar se mu je uresničila leta 1735.
Zaradi neugodnih razmer za misijonarje na Kitajskem se je septembra 1735 sam ali z redovnim bratom, dunajskim jezuitom Lambeckhovnom, ki je bil tudi njegov sopotnik na nadaljnji poti, odpravil prek Trsta v Genovo. Po dvotedenskem počitku sta zapustila Genovo 30. oktobra z angleško trgovsko ladjo Penelope, namenjeno v Lizbono na Portugalsko.
Po smrti kitajskega cesarja Jongdženga sta se 24. aprila 1736 odpravila na Kitajsko. Vmesna postaja je bila portugalska kolonija Goa, kjer je končno opravil slovesno zaobljubo. Od tam je odpotoval v Macao, od koder je bil 1. marca 1739 poklican na kitajski dvor v Peking.
V tem času je bil za cesarja imenovan Čianlong. Hallerstein je sprva kot prisednik deloval v astronomskem in matematičnem oddelku, po smrti vodje oddelka misijonarja Ignaca Köglerja 3. junija 1746 pa je postal njegov predstojnik in mandarin 5. stopnje. V tem času se je Hallerstein prek misijonarja Gaubila, predstojnika francoskih jezuitov, seznanil in tesno sodeloval s predstavniki ruske akademije v Peterburgu. Po letih sodelovanja je 1762 postal njen častni član, 1765 pa zunanji član te akademije. Po povabilu londonske Kraljeve družbe pekinškim jezuitom k sodelovanju leta 1746 si je Hallerstein začel dopisovati tudi z njo, čez dve leti pa še s pariško akademijo.
Z leti je število misijonarjev na Kitajskem upadlo, 12. novembra 1774, kmalu po njegovi smrti, pa je bil jezuitski red na Kitajskem ukinjen.
Po njem se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh. ...
