1956 je v Berlinu umrl nemški pesnik, pisatelj, dramatik in gledališki kritik Bertolt Brecht.
Ustvarjalec, ki se je rodil 20. februarja 1898 v Augsburgu, se je leta 1933 izselil na Dansko, Švedsko in leta 1941 v Kalifornijo, v domovino pa se je vrnil šele leta 1948 ter v vzhodnem Berlinu ustanovil lastno gledališče. V njem je lahko uveljavljal načela epskega gledališča, za katerega je značilno zavračanje iluzije.
Svojo prvo igro Baal je Brecht napisal leta 1918, prvega vidnejšega uspeha pa se je veselil leta 1922, ko je za komedijo Bobni v noči prejel Kleistovo nagrado, najstarejše nemško literarno priznanje. O umetnosti pisanja za gledališče se je sicer učil med študijem teatrologije, kamor se je usmeril po medicini, nato pa še kot dramaturg najprej v Münchnu in nato v Berlinu, kar mu je omogočilo povabilo Maxa Reinharda.
Leta 1928 je izšlo njegovo prevratniško delo, kakor nekateri označujejo Opero za tri groše, za katero mu je glasbo napisal Kurt Weil. Zavračanje iluzije, prikazovanje vloge, na pa tudi igralčevo poistovetenje z njo, kritična distanca in potujitveni efekt so značilnosti, ki jih je vključil v predstavo, ki je pogosto uprizorjena še danes. Ob njej so med bolj znanimi Brechtovimi deli še Dvig in padec mesta Mahagonny, Strah in beda tretjega rajha, Življenje Galilea Galileia, Dobri človek iz Sečuana in Kavkaški krog s kredo. ...
1956 je v Berlinu umrl nemški pesnik, pisatelj, dramatik in gledališki kritik Bertolt Brecht.
Ustvarjalec, ki se je rodil 20. februarja 1898 v Augsburgu, se je leta 1933 izselil na Dansko, Švedsko in leta 1941 v Kalifornijo, v domovino pa se je vrnil šele leta 1948 ter v vzhodnem Berlinu ustanovil lastno gledališče. V njem je lahko uveljavljal načela epskega gledališča, za katerega je značilno zavračanje iluzije.
Svojo prvo igro Baal je Brecht napisal leta 1918, prvega vidnejšega uspeha pa se je veselil leta 1922, ko je za komedijo Bobni v noči prejel Kleistovo nagrado, najstarejše nemško literarno priznanje. O umetnosti pisanja za gledališče se je sicer učil med študijem teatrologije, kamor se je usmeril po medicini, nato pa še kot dramaturg najprej v Münchnu in nato v Berlinu, kar mu je omogočilo povabilo Maxa Reinharda.
Leta 1928 je izšlo njegovo prevratniško delo, kakor nekateri označujejo Opero za tri groše, za katero mu je glasbo napisal Kurt Weil. Zavračanje iluzije, prikazovanje vloge, na pa tudi igralčevo poistovetenje z njo, kritična distanca in potujitveni efekt so značilnosti, ki jih je vključil v predstavo, ki je pogosto uprizorjena še danes. Ob njej so med bolj znanimi Brechtovimi deli še Dvig in padec mesta Mahagonny, Strah in beda tretjega rajha, Življenje Galilea Galileia, Dobri človek iz Sečuana in Kavkaški krog s kredo. ...
