1918 je bila ubita njena cesarska visokost nadvojvodinja Anastazija Nikolajevna Romanova.
Bila je najmlajša hčerka ruskega carja Nikolaja II. in carice Aleksandre. Rodila se je 18. junija 1901 po ruskem koledarju.
Imela je tri starejše sestre, Olgo, Tatjano in Marijo, in mlajšega brata Alekseja. Po letu 1918, ko naj bi jo ubili, je več žensk, med njimi tudi Anna Anderson in Eugenia Smmith, trdilo, da so Anastazije. Anastazija se je kot majhna deklica vedno igrala s svojimi tremi sestrami, s katerimi so se klicale OTMA, po prvih črkah njihovih imen. Pozneje je uživala s svojimi psi, Švibzikom in Jemijem.
Rada je pisala pisma, se fotografirala, igrala na balalajko skupaj z Aleksejem in se sončila. Anastazija je imela zdravstvene težave – trpela je za bolečinami v trebuhu in boleznijo hallux valgus (vnetjem obeh palcev na nogah). Februarja 1917 so njo in njeno družino zaprli v Aleksandrovo palačo v Carskem selu. Pozneje jih je Aleksander Karenski, član začasne vlade, premestil v sibirski Tobolsk, od koder so jih nato prepeljali v Ekaterinburg, kjer so jih pobili. Družino naj bi ubili v zgodnjih jutranjih urah v kleti hiše Ipatijev, kjer so jih zadrževali. Poboj so izvedli boljševiki pod vodstvom Jakova Jurovskega.
Leta 1991 so našli trupla cesarske družine, trupli Alekseja in Anastazije pa naj bi manjkali. Leta 1998 so ostanke trupel pokopali, med njimi pa so bili tudi ostanki trupla, ki naj bi bilo veliko okoli 175 centimetrov in naj bi pripadalo Anastaziji. Te ostanke so tudi poimenovali po njej, čeprav je bila Anastazija manjša. Leta 2000 je ruska ortodoksna cerkev družino kanonanizirala. Anastazijino morebitno preživetje pokola pa je ena izmed velikih skrivnosti 20. stoletja, po kateri so posneli več filmov, napisano je bilo tudi več zgodb. Najbolj slavna Anastazija je bila Anna Anderson, ki je do svoje smrti leta 1984 trdila, da je nadvojvodinja. ...
1918 je bila ubita njena cesarska visokost nadvojvodinja Anastazija Nikolajevna Romanova.
Bila je najmlajša hčerka ruskega carja Nikolaja II. in carice Aleksandre. Rodila se je 18. junija 1901 po ruskem koledarju.
Imela je tri starejše sestre, Olgo, Tatjano in Marijo, in mlajšega brata Alekseja. Po letu 1918, ko naj bi jo ubili, je več žensk, med njimi tudi Anna Anderson in Eugenia Smmith, trdilo, da so Anastazije. Anastazija se je kot majhna deklica vedno igrala s svojimi tremi sestrami, s katerimi so se klicale OTMA, po prvih črkah njihovih imen. Pozneje je uživala s svojimi psi, Švibzikom in Jemijem.
Rada je pisala pisma, se fotografirala, igrala na balalajko skupaj z Aleksejem in se sončila. Anastazija je imela zdravstvene težave – trpela je za bolečinami v trebuhu in boleznijo hallux valgus (vnetjem obeh palcev na nogah). Februarja 1917 so njo in njeno družino zaprli v Aleksandrovo palačo v Carskem selu. Pozneje jih je Aleksander Karenski, član začasne vlade, premestil v sibirski Tobolsk, od koder so jih nato prepeljali v Ekaterinburg, kjer so jih pobili. Družino naj bi ubili v zgodnjih jutranjih urah v kleti hiše Ipatijev, kjer so jih zadrži. Poboj so izvedli boljševiki pod vodstvom Jakova Jurovskega.
Leta 1991 so našli trupla cesarske družine, trupli Alekseja in Anastazije pa naj bi manjkali. Leta 1998 so ostanke trupel pokopali, med njimi pa so bili tudi ostanki trupla, ki naj bi bilo veliko okoli 175 centimetrov in naj bi pripadalo Anastaziji. Te ostanke so tudi poimenovali po njej, čeprav je bila Anastazija manjša. Leta 2000 je ruska ortodoksna cerkev družino kanonanizirala. Anastazijino morebitno preživetje pokola pa je ena izmed velikih skrivnosti 20. stoletja, po kateri so posneli več filmov, napisano je bilo tudi več zgodb. Najbolj slavna Anastazija je bila Anna Anderson, ki je do svoje smrti leta 1984 trdila, da je nadvojvodinja. ...
