1967 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki se je rodil 3. avgusta 1882 v Medani. Njegova poezija sodi v obdobje med moderno in ekspresionizmom. Alojz je v domači vasi hodil v ljudsko šolo, obiskoval je nemško gimnazijo v Gorici. Ko je prostovoljno izstopil iz semenišča, se je preživljal s poučevanjem.
Leta 1901 je maturiral, jeseni se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Leta 1907 je bil promoviran za doktorja prava. Skupaj z nekaterimi vidnejšimi goriškimi Slovenci so ga imele avstrijske oblasti več kot tri mesece zaprtega na goriškem gradu zaradi očitka veleizdajstva in sumljivega vohunstva. V Cerknem je ostal skoraj vsa vojna leta, do začetka leta 1918. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, je bil upokojen v Ljubljani. Od takrat se je posvečal le literarnemu delu. Objavil je veliko novih del, še več pa ponatisov tako izvirne kot prevedene poezije.
V osemdesetem letu je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na njegovem grobu je spomenik iz temnega marmorja v nakazani obliki križa z njegovimi verzi iz soneta Večerne sence: Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot bolesti in prevar. ...
1967 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki se je rodil 3. avgusta 1882 v Medani. Njegova poezija sodi v obdobje med moderno in ekspresionizmom. Alojz je v domači vasi hodil v ljudsko šolo, obiskoval je nemško gimnazijo v Gorici. Ko je prostovoljno izstopil iz semenišča, se je preživljal s poučevanjem.
Leta 1901 je maturiral, jeseni se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Leta 1907 je bil promoviran za doktorja prava. Skupaj z nekaterimi vidnejšimi goriškimi Slovenci so ga imele avstrijske oblasti več kot tri mesece zaprtega na goriškem gradu zaradi očitka veleizdajstva in sumljivega vohunstva. V Cerknem je ostal skoraj vsa vojna leta, do začetka leta 1918. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, je bil upokojen v Ljubljani. Od takrat se je posvečal le literarnemu delu. Objavil je veliko novih del, še več pa ponatisov tako izvirne kot prevedene poezije.
V osemdesetem letu je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na njegovem grobu je spomenik iz temnega marmorja v nakazani obliki križa z njegovimi verzi iz soneta Večerne sence: Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot bolesti in prevar. ...
